Bolnišnice in zdravstveni domovi ne morejo brez donacij. Denar potrebujejo za nakup nujno potrebnih aparatov, obnovo operacijskih dvoran in celotnih stavb. Kolikor bolj so aktivni predstojniki klinik in oddelkov, društva bolnikov in združenja zdravnikov, toliko več imajo od njihovih prizadevanj bolniki.
Premalo sistemskega denarja
»Pomagamo si z donacijami, za katere zdravniki uporabimo vse svoje zasebne, prijateljske in sorodstvene vezi, navezujemo stike, delamo usluge, da pridobimo naklonjenost tistih, ki se nato odločijo za donatorstvo. Brez donacij ne moremo, saj je sistemskega denarja premalo. Eno je, da se oprema izpopolnjuje, drugo, da se amortizira, in sicer kolikor več delamo, toliko hitreje se izrabi. Pri nas je vsako leto 6000 porodov in 10.000 operacij, se pravi, da se bo ultrazvočni aparat amortiziral prej kot v kakšni manjši bolnišnici, kjer manj delajo,« je ob letošnji predstavitvi projekta Slojenčki povedal Adolf Lukanovič, strokovni direktor ginekološke klinike UKC Ljubljana. V okviru projekta so za porodnišnico zbrali 258.315 evrov.
Dojenčki in otroci nasploh so najbolj »hvaležen« vzvod za doniranje sredstev in največkrat se s prejetimi donacijami pohvalijo ravno v porodnišnici in na pediatrični kliniki, za katero že 23 let zbira denar Ustanova za novo pediatrično kliniko. Tudi ta večkrat predstavi svoje dobrodelne akcije (denimo tek Hop na grad) in donirana sredstva. Lani je doniralo 800 posameznikov in podjetij; skupaj so zbrali 107.118 evrov, s katerimi so kupili za pediatrično kliniko nujno potrebne nove aparate. Leto prej je doniralo pediatrični kliniki 2000 oseb in podjetij, zbrali so skoraj 100.000 evrov.
Bolniki in zdravniki
»Imamo tradicionalne sponzorje Big Bang, Lidl in Revoz, s pomočjo katerih smo kupili nujno potrebne aparate za zdravstvo, kot na primer stol za odvzem krvi lani, letos pa bomo kupili napravo za razbijanje kamnov v mehurju v vrednosti 20.000 evrov. Donirali jo bomo kliničnemu oddelku za urologijo UKC. Za uspešnost zbiranja sredstev je zelo pomembno medsebojno zaupanje. Nobenega dvoma ne sme biti, da bo denar res namenjen za tisto, kar je donatorjeva volja,« je povedal Hočevar, ki opaža, da so se donatorji že »malo naveličali nenehnih stisk zdravstva in zgodb o tem, kaj vse manjka«.
Poleg velikih društev bolnikov in nacionalnih združenj zdravnikov, ki z doniranim denarjem kupujejo opremo za bolnike, zbirajo denar tudi majhna društva, kar je bilo pred časom problematizirano, saj je pri teh večja možnost netransparentne porabe denarja.
V petih letih
UKC je bilo v petih letih doniranih skupaj 17,1 milijona evrov, od tega največ denarja za izobraževanje (7,6 milijona evrov), donacij v naravi za osnovna sredstva v vrednosti 1,27 milijona evrov in donacija zdravil v naravi v vrednosti 1,63 milijona evrov. Donirali so celo za tekoče poslovanje UKC (138.000 evrov). Največji padec v količini zbranih donacij se je zgodil iz leta 2013 (rekordno leto) v 2014. (najslabše leto v petih letih).
Trije razlogi
Zdravniki po tistem niso več tako angažirani za pridobivanje denarja in opreme, saj se bojijo, da jih bodo preganjali. Sicer so donacije običajen način pridobivanja dodatnega denarja zdravstvenih, raziskovalnih in znanstvenih ustanov v razvitem svetu. Marina Praprotnik iz Ustanove za novo pediatrično kliniko meni, da bi tudi Slovenija lahko z večjimi davčnimi olajšavami spodbujala donacije za zdravstvo.