Tiskane izdaje
Ljubljana – Referendum o družinskem zakoniku bo mogoče izvesti. Ustavno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo državnega zbora po presoji ustavnih posledic, ki bi jih imela morebitna zavrnitev družinskega zakonika na referendumu.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi poudarilo, da je ob ocenjevanju posledic zavrnitve družinskega zakona na referendumu treba upoštevati, da se zakonik začne uporabljati eno leto po njegovi uveljavitvi, kar je z malenkostnimi odstopanji enako času, ko je državni zbor vezan na izid referenduma. To pomeni, da bi zaradi odloženega začetka uporabe zakonika, ne glede na izid referenduma, v resnici ostal pravni položaj enak in v enoletnem prehodnem obdobju rezultat referenduma ne more vplivati na nastanek protiustavnih posledic.
Zbiranje podpisov se bo nadaljevalo
Iz Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je pobudnik referenduma (zlasti zaradi enostranske posvojitve biološkega otroka partnerja v istospolni zvezi), so sporočili, da bodo »z velikim veseljem nadaljevali zbiranje podpisov za razpis referenduma, ki je bilo zaradi vložene zahteve za ustavno presojo prekinjeno«. Doslej so zbrali že več kot 25.000 podpisov, za razpis referenduma pa je potrebnih 40.000 podpisov. »Zdaj so pred nami nove naloge. Takoj po novoletnih praznikih, 3. januarja 2012, se bodo začeli prazniki materinstva in očetovstva pred upravnimi enotami in krajevnimi uradi po vsej Sloveniji, ko bomo z veseljem znova zbirali podpise podpore za družinski referendum,« je dejal Aleš Primc, vodja iniciative. V stranki NSi so že napovedali pomoč pri tem.
V kampanji Za vse družine!, ki podpira družinski zakonik, pa pričakujejo, da bo pobudnik glede na svojo široko razvejeno mrežo v kratkem zbral potrebno število podpisov. »Upamo, da bo kampanja potekala v duhu spoštovanja različnosti in dostojanstva vseh državljank in državljanov,« so zapisali v izjavi.
Kulturna blokada Slovenije?
Ivan Svetlik, minister za delo, ki opravlja tekoče posle, je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča dejal, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati, vendar takšno odločitev obžaluje. »Slovenija ne bo le v razvojni blokadi s strani sindikatov, temveč tudi v kulturni blokadi s strani Cerkve,« je dejal. Ustavno sodišče po njegovih besedah žal ni uporabilo možnosti, da bi to blokado preprečilo. »Ustavno sodišče torej dovoljuje referendumsko preizkušnjo zakona, ki zagotavlja človekove pravice. Te bi morale biti zagotovljene neposredno po ustavi. To stori ne glede na to, da v eni od prejšnjih sodb samo trdi, da pravica do referenduma ne more prevladati nad temeljnimi človekovimi pravicami in svoboščinami,« je opozoril minister.
S tem ko je ustavno sodišče dopustilo tako referendum o pokojninskem kot tudi družinskem zakonu, je postavilo zelo ostro hierarhijo temeljnih ustavnih vrednot in pravic, meni minister. »Politične pravice, kot je pravica do izražanja volje državljanov na referendumu, je postavilo nad človekove in nad socialne pravice,« je dejal.
Odločitev ustavnega sodišča je danes sprožila številne odzive, tako političnih strank, stroke kot tudi civilne družbe.
Sodišče pri razsojanju ni upoštevalo opozoril iz parlamenta, da bo neustavne posledice povzročila že referendumska kampanja, ker bo spodbudila razpihovanje nestrpnosti zaradi različne spolne usmerjenosti. Ustavno sodišče opozarja, da zakon določa, da referendum lahko prepove le, če bi z zavrnitvijo zakona na referendumu lahko nastale protiustavne posledice. »Varstvo človekovih pravic ali temeljnih svoboščin v referendumski kampanji je zagotovljeno v drugih postopkih,« je zapisano v razsodbi.
Med razlogi za odločitev sodišča je tudi dejstvo, da zakonodajalca rezultat referenduma veže eno leto, po letu pa bi novosti v družinskem zakoniku šele začele veljati.
Plašna odločitev
ustavnega sodišča
Nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude nam je dejal, da se je ustavno sodišče s takšno potezo nekako izognilo vsebinski odločitvi. »To je izogibanje odgovoru. Tudi tisti, ki so glasovali proti, so po njegovi razlagi glasovali tako, ker menijo, da je treba začeti obravnavo ustavnosti zakona o referendumu, in ne iz vsebinskega razloga. »Odločitev ustavnega sodišča se mi zdi plašna, saj bi pri ureditvi, kakršna je v zakonu, sodniki že morali imeti dovolj poguma in odločnosti, da bi rekli ali eno ali drugo. Meni se zdi, da bi morali prepovedati referendum,« je dejal Ude.
Tone Jerovšek, prav tako nekdanji ustavni sodnik, pa je dejal, da je ustavno sodišče presojalo med pravico do referenduma in izključitvenimi razlogi proti referendumu. »Očitno je ocenilo, da bi se zgodil večji poseg v ustavno pravico do neposrednega odločanja, kot če bi referendum prepovedali.« Jerovšek je še dejal, da ne pozna podrobnosti iz obrazložitve, a verjame, da so prav na omenjene navedbe oprli svojo odločitev. Ob tem je še opozoril, da še ni znano, kakšna odločitev bo sprejeta na referendumu. »Morda pa bo ljudstvo hotelo, da so pravice manjšine tako pomembne, da jih je treba omogočiti,« je še dejal Jerovšek.
Tudi ta odločba je, podobno kot tista o poimenovanju cest po Titu, strokovno zelo neprepričljiva, konceptualno površna in doktrinarno neizdelana, je komentiral ustavni pravnik Andraž Teršek. »Pritrdilna ločena mnenja k tej odločitvi so ustavnopravno zelo nedomišljena. Ustavno sodišče nas je v tej personalni sestavi res začelo dokaj pogosto neprijetno presenečati. Ne bo dobro, če se bomo morali na to navaditi in če drugače preprosto ne bo moglo biti, dokler med sodniki ustavnega sodišča ne bo vsaj šest odličnih poznavalcev ustavnega prava in pronicljivih mislecev ustavnopravnih vsebin,« je bil oster Teršek. Dodal je še, da za ustavnega pravnika to ne more biti sprejemljivo, še posebno ne, ker je ustavno sodišče tako pomembna institucija, brez katere v tem trenutku ne more biti pristne ustavne demokracije, ki bi uveljavljala vladavino prava.
Na ministrstvu za pravosodje obžalujejo, da je z odločbo ustavnega sodišča nastal položaj, v kateri se bo na referendumu odločalo o »enakem uživanju in izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter o pravnem položaju objektivno zapostavljene skupine, ki je v slovenski družbi žrtev tudi sovražnega govora in celo fizičnega nasilja«. V sporočilu za javnost so pojasnili, da gre za manjšino, ki si ne more sama s seštevkom svojih glasov na referendumu izboriti enakosti in preprečiti diskriminacije.
Politične stranke
v referendumsko kampanjo
Politične stranke odločitve ustavnega sodišča večinoma niso komentirale, so pa napovedale, da se bodo vključile v referendumsko kampanjo. Roman Jakič iz Pozitivne Slovenije je tako dejal, da bodo v stranki zagovarjali stališče, da se vsi državljani obravnavajo enakopravno – ne glede na raso, spol ali spolno usmerjenost. V referendumski kampanji bodo, tako Jakič, »z vsemi aktivnostmi«.
Patrick Vlačič, podpredsednik SD prav tako: da bo stranki predlagal, da se aktivno vključi v kampanjo. Državljanska lista Gregorja Viranta bo zakon načelno zagovarjala, kako konkretno, še ne vedo.
Nasprotno pa v SDS. Vodja poslanske skupine Jože Tanko nam je dejal, da bodo zakoniku, tako kot doslej, nasprotovali. »Kako aktivni bomo pri tem, se bomo odločili v sami kampanji.« Tanko sicer meni, da so diskusije o družinskem zakoniku nepotrebne, čeprav priznava, da zakonik prinaša številne dobre rešitve, a ga bo treba zaradi nekaj spornih členov zavrniti.
Za Jakoba Presečnika, poslanca SLS, je bila odločitev sodišča pričakovana, čeprav je šlo za ideološko temo. »Mi smo ves čas opozarjali, da iz zakonika izločimo sporne določbe. Tedanja koalicija je vztrajala, rezultat pa je referendum, ki bo po naši oceni pokazal, da ne sprejemamo takšnih odločitev.« Presečnik je napovedal, da bo stranka v kampanji jasno izražala svoja stališča, ne verjame pa, da se bodo v kampanjo uradno vključili.
Med vsemi strankami pa imajo do odločitve ustavnega sodišča najbolj jasno stališče v NSi, kjer so prepričani, da je referendum o družinskem zakoniku nujen, saj »pomeni zadnjo možnost, da zaščitimo tradicionalno obliko družine, ki je porok za prihodnost naroda«. V izjavi za javnost so zapisali, da so se »nujnosti referenduma zavedali tudi ustavni sodniki in dovolili, da ljudstvo presodi in da mnenje o zakonu, ki ureja družino in družinska razmerja«. NSi je napovedala, da se bodo vključili v nadaljnje zbiranje podpisov za razpis referenduma.
Prav tako je odločitev ustavnega sodišča podprl ljubljanski nadškof Anton Stres. Po njegovih besedah to namreč pomeni, da njihovo prizadevanje ni bilo v nasprotju z ustavo in s temeljnimi človekovimi pravicami, prav tako tudi ne v nasprotju s temeljnim načelom nediskriminacije.
Oglasili so se tudi v organizaciji Amnesty International Slovenije (AIS), v kateri so zaskrbljeni, ker se je uveljavitev družinskega zakonika znova oddaljila, istospolno usmerjeni pari in njihovi otroci pa bodo v Sloveniji še naprej izpostavljeni kršitvam njihovih mednarodno priznanih človekovih pravic.
