Država mora urediti bivanjske razmere Romov

Skupina poslancev, zdaj že razpadle poslanske skupine Zaab, je v začetku julija v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o romski skupnosti, s katerimi bi vlada dobila pooblastila za urejanje bivanjskih razmer Romov. Vlada predlogu nasprotuje.

Varuhinja človekovih pravic ugotavlja, da še vedno ni dovolj politične volje in odločenosti, da bi se položaj romske skupnosti spremenil, še posebej glede urejanja bivanjskih razmer. Iz vsakoletnega poročila izhaja, da občine ne izvajajo vseh nalog, ki jih imajo pri urejanju romskih naselij. Varuhinja namreč meni, da vladi že veljavni zakon omogoča ukrepanje v primeru, ko občine dalj časa ne zagotovijo ustreznih razmer, vendar vlada zagovarja stališče, da je urejanje prostora izvirna pristojnost občin.

Komunalna neurejenost naselij

Ker vlada že vrsto priporočil varuhinje ne izvaja, skupina poslancev predlaga, da občine romska naselja vključijo v občinske prostorske akte in jim zagotovijo pogoje za bivanje, to je minimalno komunalno oskrbo s pitno vodo, elektriko in kanalizacijo, ne glede na pravni status stanovanjskih objektov. »Če želimo izboljšati bivanjske razmere, ni mogoče čakati, da se izvedejo vsi postopki pravnega urejanja statusa objektov. Vse ukrepe je treba izvesti v najkrajšem možnem času, najkasneje v enem letu«, menijo poslanci. Dolgotrajni postopki urejanja naselij ogrožajo uresničevanje človekovih pravic in posebnih pravic romske skupnosti, saj je komunalna urejenost naselij osnovni pogoj za integracijo romskih skupnosti in reševanja drugih vprašanj na izobraževalnem, socialnem, zdravstvenem in zaposlitvenem področju, poudarjajo predlagatelji sprememb.

V primerih, ko občine tega ne zagotovijo, bi morala ukrepati država in se ne bi smela sklicevati na pristojnosti organov lokalne samouprave. Ukrepe bi moral pripraviti urad vlade za narodnosti in jih financirati iz državnega proračuna, dokler jih ne povrnejo občine. Nadomestno ukrepanje države bi bilo začasne narave, dokler se ne zagotovijo temeljne človekove pravice. Zato pa bi morali poenostaviti postopke javnega naročanja.

Skupina poslancev še predlaga, da bi v zakon vključili tudi Sinte, ki so bili sicer doslej upoštevani le kot del romske skupnosti. Spreminja se sestava vladnega delovnega telesa, ki naj bi s tem postalo bolj prožno. Na podlagi različnih predlogov in zahtev delov romske skupnosti pa se dopolnjuje tudi sestava krovne organizacije romske skupnosti. V svet romske skupnosti naj bi bili vključeni tudi Sinti.

Vlada zavrača predlog

Vlada sicer razume utemeljene in legitimne razloge predlagateljev zakona, zlasti urejanje bivanjskih razmer romske skupnosti, vendar pa predlaganih sprememb ne podpira. Vlada je namreč sama pričela pripravljati spremembe zakona o romski skupnosti že leta 2011, delovni osnutek pa je v začetku leta 2014 poslala v pregled romskim organizacijam. Zaradi različni mnenj in razhajanj so bila usklajevanja za pripravo novele zakona odložena. Ker se letos izteka veljavnost nacionalnega programa ukrepov za Rome, je bilo sklenjeno, da je prioriteta vlade sprejem nove strategije. Sprememba zakona pa se načrtuje v naslednjem letu, zamudo pojasnjuje vlada.

Predlagane spremembe zavrača tudi iz vsebinskega vidika. Predlog ne določa jasne obveznosti države v zvezi z urejanjem bivanjskih razmer, ne ponuja rešitev glede urejanja lastništva samih objektov oziroma zemljišč, na katerih stojijo, privilegira pripadnike romske skupnosti v primerjavi z drugimi lastniki stavb, ki si morajo na lastne stroške zagotoviti minimalno komunalno oskrbo, in nalaga občinam nove obveznosti, za kar nimajo zagotovljenih virov v občinskem proračunu.

Prioriteta nova strategija

Predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer pravi, da je predlagana sprememba zakona sicer dobrodošla, vendar pa svet meni, da bi morala biti prioriteta pristojnih organov predvsem nova nacionalna strategija vključevanja Romov za obdobje 2016–2021, ki je ključnega pomena za izboljšanje položaja romske skupnosti. Predsednik zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa opozarja, da se je v osem let starem zakonu pokazalo več pomanjkljivosti. Premalo so dorečene obveznosti države do posebnih pravic romske skupnosti, dopolniti je treba sestavo sveta romskih skupnosti, financiranje potreb romske skupnosti pa bi moralo biti sistemsko urejeno, kot to velja za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Dopolnitve zakona bi morale sploh bolj približati položaju in praksi pravne zaščite obeh teh skupnosti, vključno z izvolitvijo poslanca iz vrst Romov, pravi predsednik zveze.