Država naj okrepi nadzor nad korupcijo

Za znižanje korupcijskih tveganj bo potrebna proaktivnost državnih organov.

Objavljeno
09. december 2015 10.51
Matjaž Albreht
Matjaž Albreht

V Sloveniji je še vedno velika družbena toleranca do koruptivnih dejanj, je dejal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec na posvetu ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.  Pravnomočne sodne odločbe in obtožnice namreč niso dovolj za izgubo legitimnosti pomembnih državnih in lokalnih veljakov. Zaupanje v vlado in njene odločitve v zadnjih letih upada, hkrati pa volilci bodisi ne gredo na volitve ali pa volijo prav tiste funkcionarje, ki dnevno rušijo zaupanje v vlado in delo državnih organov, ki izvršujejo njeno politiko. Komisija si vztrajno prizadeva, da bi dosegla ničelno toleranco do korupcije. Uspeh boja proti korupciji je odvisna od politične volje in večje integritete  javnega sektorja, kar bi povrnilo zaupanje javnosti v institucije javnega sektorja.

Večina občin deluje pošteno

Tam, kjer je denar, bo vedno korupcijsko tveganje, je dejal Leo Kremžar, župan občine Miklavž na Dravskem polju in predstavnik skupnosti občin. Kljub temu meni, da velika večina občin deluje korektno in pošteno. Župan občine Kamnik Marjan Šarec pa je dodal, da moramo izhajati iz sebe. Noben zakon ne more preprečiti korupcije, če se sam tega ne zavedaš. Omenil je zakon o javnih naročilih, ki je slab in ga je treba spremeniti, da bo učinkovit. Kremžar pa je dodal, da je pri tem velikokrat cena najpomembnejša. Težko je namreč prepričati člane občinskega sveta, da je dražja ponudba tudi boljša. Zato bi bilo treba določiti kriterije za izbiro dobrega izvajalca.

Omejitve poslovanja

Analiza kaže, da so velikokrat kršene tudi določbe o omejitvah poslovanja. Te omejitve funkcionarjem preprečujejo poslovanje z  javnim sektorjem. V primeru kršitve so takšne pogodbe nične in se posel razveljavi, je dejal Štefanec.

Vrhovna državna revizorka Računskega sodišča Mojca Planinšek je dodala, da so se kršitve občin pri javnem naročanju zmanjšale. Občine namreč veliko naročil izvedejo pod mejo, ki jo določa zakon. Več kršitev je tudi pri podeljevanju transferjev. Zadolževanje občin pa ni problematično saj se občine izognejo določbam zakona s podelitvami stavbnih pravic in z javno zasebnim partnerstvom.

Občine so prijavile zgolj deset lobističnih stikov

Predstavnica pravno informacijskega centra nevladnih organizacij Senka Šifkovič Vrbica je opozorila, da je evidenca občinskih nepremičnin problematična, kakor tudi negospodarno ravnanje z njimi. Simon Dreven, generalni sekretar združenja lobistov Slovenije je izpostavil, da je KPK prejela med leti 2011 in 2015 zgolj deset poročil o lobističnih stikih na lokalni ravni. Menijo, da jih je veliko več, vendar niso zabeležena. Problematična pa so nelegalna lobiranja.

KPK je v analizi načrtov integritete slovenskih občin ugotovil večje razhajanje pri zaposlovanju. Občine same tega tveganja ne zaznajo. Prejete prijave na KPK pa kažejo drugače. Bojan Dobovšek, nepovezani poslanec, pa je ocenil, da se vplivi neformalnih lokalnih mrež pri zaposlovanju zmanjšujejo. Bolj ko je postopek transparenten, manj je teh možnosti.

Komisija je analizirala podatke iz načrtov integritete slovenskih občin. Izvajanje javnih naročil, neizogibanje nasprotju interesov, neupoštevanje omejitev poslovanja, neprijavljanje lobističnih stikov ter neustrezno upravljanje nepremičnin in drugega premoženja so tveganja, ki so jih zaznale tako občine kot komisija.

Najbolj tvegana so javna naročila

Najbolj problematično tveganje je nedovoljeno sprejemanje daril, sledijo javna naročila in nato neupoštevanje nasprotja interesov. Pri analizi korupcijskih tveganj na podlagi prejetih prijav pa so na prvem mestu javna naročila in javni razpisi, sledi razpolaganje z javnimi sredstvi in izboljšanje položaja eni stranki. Komisija pa je zaznala razliko na področju zaposlovanja. Medtem ko tega tveganja v občinah skoraj ni zaznati, pa prejete prijave na komisijo nakazujejo, da bi lahko tudi pri postopkih zaposlovanja obstajala korupcijska tveganja oziroma tveganja kršitve integritete.

Občine morajo povečati nadzor

KPK poziva nosilce pooblastil ter predvsem odgovorne v občinah, da morajo začeti izvajati proaktivno upravljanje vseh, ne le korupcijskih tveganj, ki jim je njihova organizacija izpostavljena. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi nadzornim organom posameznih področij, ki morajo biti odzivni in pri opravljanju svojih nalog ter uveljavljanju svojih pooblastil ažurni.

Tudi Transparency International Slovenia opozarja na pomanjkljiv sistemski nadzor

»Še vedno so najbolj korupcijsko izpostavljena področja lokalna samouprava, poraba javnih sredstev skozi javna naročila in koncesije, naložbe in upravljanje državnega premoženja in seveda tudi privatizacija,« je poudaril Vid Doria, generalni sekretar Transparency International Slovenia (TI) ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.

Za znižanje korupcijskih tveganj na teh področjih bo potrebna proaktivnost državnih organov, ki morajo izvajati vsa svoja (preventivna) pooblastila. Vendar TI zaznava oslabitev delovanja preventivnih aktivnosti in sistemskih nadzorov, ki jih je v zadnjih letih izvajala Komisija za preprečevanje korupcije.

TI izpostavlja pomanjkljivosti na področjih lobiranja, javnih naročil, dostopa do informacij javnega značaja, premajhni izrabi informacijskih tehnologij za večjo transparentnost ter neučinkovitost inšpekcijskih postopkov in nizko stopnjo integritete na lokalnih volitvah.

Več kot 250 prijav korupcije

Center za zagovorništvo in pravno svetovanje, ki deluje pod okriljem TI, je v dobrem letu prejel več kot 250 prijav prijaviteljev, žrtev korupcije in podjetij, ki so jim nudili pravno pomoč. Na podlagi teh primerov iz prakse so že predlagali nekatere zakonodajne spremembe in spremembe izvajanja zakonodaje v praksi.

»Žal še vedno ugotavljamo, da sistemsko financiranje nevladnih organizacij s področja demokracije, vladavine prava in preprečevanja korupcije ni urejeno, čeprav menda politika popolnoma in brezkompromisno podpira ničelno toleranco do korupcije,« je poudaril Doria.

Kljub uspešnosti na tujih razpisih nacionalni razpisi ne omogočajo obveznega sofinanciranja večjih evropskih projektov, čeprav to v Slovenijo prinaša nenamenski denar EU in zaposluje mlade strokovnjake s tega področja. Država torej še vedno ni razčistila, kje vidi vlogo civilne družbe v sistemu boja proti korupciji, ugotavljajo v TI ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji.