Državljanska ali domovinska vzgoja?

Ljubljana – Je zdaj pravi trenutek za razpravo o uvedbi predmeta Državljanska in domovinska vzgoja ter etika v srednje šole? Pobuda Nove Slovenije (NSi), ki jo je v državnem zboru na nujni seji obravnaval odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, bi to lahko nakazovala.

Odbor je ob koncu razprave sklenil, da ministrstvu za izobraževanje in drugim pristojnim institucijam predlaga pripravo analize o tem, ali je treba v učnih načrtih povečati obseg omenjenih vsebin. Te so sicer, kot je poudarila državna sekretarka Andreja Barle Lakota, že vključene v različne predmete, in mednarodno primerljive raziskave kažejo, da je znanje dijakov večje, kot si morda mislimo. Kljub temu pa bi bilo dobro razmisliti o državljanski vzgoji kot izbirnem predmetu. »Vsekakor bo moral pobudo strokovno proučiti zavod za šolstvo, končno besedo pa ima strokovni svet,« pravijo na ministrstvu.

Manjka vzgoja za domoljubje

Na Konferenci o participaciji otrok in mladostnikov, ki jo je novembra gostil državni zbor v soorganizaciji z Zvezo prijateljev mladine, Dijaško organizacijo Slovenije in varuhom človekovih pravic, so dijaki poudarili, da v srednjih šolah ni izobraževalnih vsebin, pri katerih bi nadgradili osnovnošolsko znanje, pridobljeno pri predmetu Domovinska in državljanska kultura in etika.

Mladim zato manjka znanje o človekovih pravicah in načinih uveljavljanja teh pravic, o delovanju države in njenih ustanovah, ne urijo pa se niti v veščini javnega nastopanja. »Med ključne zahteve konference smo zato zapisali, da predlagamo uvedbo predmeta, ki bi prinašal znanja o aktivnem državljanstvu in demokraciji nasploh ter tudi znanja, ki bi mladim koristila za pridobivanje veščine javnega nastopanja,« pravi predsednica ZPMS Darja Groznik. V dijaški organizaciji pa dodajajo, da se jim argument, da so take vsebine že vključene v uradni in neuradni kurikul srednjih šol pri sociologiji in obveznih izbirnih vsebinah, ne zdi tehten, saj pri nobenem predmetu dijaki ne dobijo njihovega celostnega pregleda. Profesorji o njih predavajo premalo časa oziroma ponekod sploh ne.

V NSi so zahtevo dijakov ponotranjili, ker tudi sami opažajo, kot je dejala predsednica stranke Ljudmila Novak, da mladi premalo vedo, denimo, kako in zakaj je nastala samostojna Slovenija, da jim primanjkuje vzgoje za domoljubje, pa tudi, da ne hodijo na volitve. Zahtevali so nujno sejo v parlamentu, nanjo pa poleg soorganizatorjev konference o participaciji in strokovnjakov povabili še predstavnike tabornikov in skavtov. Že med razpravo na odboru so se pojavili pomisleki, ali pri pobudi ne gre predvsem za to, da bi v javne šole pripeljali ideologijo slovenstva in krščanske vrednote, kar so politiki sicer zavrnili.

Predmet političnega obračunavanja

A pomisleki ostajajo. Dr. Mojca Pajnik z Mirovnega inštituta in fakultete za družbene vede, ki vodi slovenski del projekta E-delovanje proti nasilju, v katerem raziskovalci iz sedmih evropskih držav proučujejo vzpon desnice v evropskem parlamentu (pri nas so proučevali prav stranko Nova Slovenija), je ob predstavitvi izsledkov raziskave za Delo povedala: »Po eni strani vladne politike poudarjajo, da državljanska vzgoja pomeni krepitev multikulturnih kompetenc dijakov in učiteljev. Toda po drugi strani se pojavljajo nasprotovanja, ki državljansko vzgojo reducirajo na patriotizem.«

Državljanska vzgoja je, kot poudarja, sicer zelo pomembna. »Tu ne mislim nujno toliko na uvedbo posamičnega predmeta – čeprav tudi na to – ampak predvsem poudarjam razumevanje državljanske vzgoje kot načela delovanja, tudi poučevanja in učenja, v smeri spodbujanja kompetenc presojanja in kritičnega mišljenja pri mladih. Državljanska vzgoja je kot načelo delovanja tako potrebna pri vseh predmetih, saj gre pri njej za mišljenje in delovanje po načelih pravičnosti, enakopravnosti, nediskriminacije. V polju parlamentarne politike je državljanska vzgoja običajno predmet ideološkega obračunavanja, kar je povsem zgrešeno, in kolikor sem lahko spremljala, gre tudi aktualna pobuda NSi v to smer. To ni nič novega. Iz drugih evropskih držav prav tako poznamo veliko primerov, ko pobude, podobne tej, državljansko vzgojo reducirajo na domovinsko.«

So tudi dijaki soodgovorni?

Pobuda je kljub vsemu smiselna. Podpirajo jo tudi v ZPMS, kjer s projektom otroškega parlamenta že spodbujajo argumentirano razpravo in participacijo otrok v družbi, česar pa, kot pravi Groznikova, državne institucije še niso prepoznale. »Žalostno je, da se tak program financira le z donatorskimi in sponzorskimi sredstvi. V konkretne predloge, kako bi se to uresničilo, se trenutno ne bi vtikali, že to bo veliko, če se bo odprla javna razprava o tej temi,« pravi. Kajti, poudarja, mladi pogrešajo znanja, ki bi jim omogočila participacijo v družbi, tako na lokalni kot državni in evropski ravni.

So za to tudi soodgovorni? Slovenija je v evropskem merilu posebna država, saj imajo dijaki, vsaj formalno, močno vlogo pri upravljanju šol. Vprašanje pa je, koliko iz tega iztržijo in odnesejo.