Tiskane izdaje
Ljubljana – Redni strokovni nadzor nad delom vseh državnih tožilcev Specializiranega državnega tožilstva (SDT), ki ga je junija odredil generalni državni tožilec Zvonko Fišer, še ni končan. Nekatere naše neuradne informacije pravijo, da se je v omarah nekaterih tožilcev SDT znašlo kar nekaj nerešenih spisov.
Na uradni odgovor na vprašanje, ali bo to potrdil tudi nadzor, bo treba počakati še nekaj časa. Temeljni namen nadzora je ugotoviti, ali so tožilci SDT, ki so pristojni za pregon storilcev kaznivih dejanj organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala ter korupcije, delali učinkovito oziroma ali je pri njihovem delu prihajalo do zastojev. Če je, je vprašanje, ali je vodja SDT delo organiziral tako, da bi zastoje odpravili, ali pa je obveljala praksa, da so se primeri obravnavali selektivno. Denimo, zakaj so nekateri zelo hitro prišli na vrsto, nekateri ne tako hitro, nekateri pa še danes ne. Ali so za to obstajali zakoniti in objektivni razlogi ali pa so pri presoji, v katerih primerih sprožiti pregon, prevladala drugačna merila? Še posebno, ko gre za pregon gospodarskega kriminala, saj pregon trgovine z mamili in trgovine z ljudmi, kot temeljnih pojavnih oblik organiziranega kriminala pri nas, za tožilce v strokovnem smislu ne predstavlja več posebnega problema.
Demontaža SDT
Ob opravljanju strokovnega nadzora, ki so ga nekateri prepoznali zgolj kot »obračun« z Blanko Žgajnar – nekdanjo vodjo posebne tožilske skupine, predhodnice SDT (posebno tožilsko skupino je vodila od leta 2008 do februarja 2012); Žgajnarjeva je sicer zdaj tožilka v zadevi Janković – pa hkrati poteka vnovično spreminjanje tožilske zakonodaje. Tudi glede položaja in statusa SDT. Nekateri v tožilstvu v novih predlaganih rešitvah vidijo pot do demontaže SDT.
Za več objektivnih presoj
Po veljavni ureditvi, ki je nastala v prejšnjem mandatu, ko je pravosodno ministrstvo vodil Aleš Zalar, je bila posebna tožilska skupina, ki so jo doslej vodili Barbara Brezigar, Jožica Boljte Brus, Harij Furlan, ki od februarja letos vodi SDT, in Blanka Žgajnar, preoblikovana v samostojno 12. tožilstvo v državi. Nov zakon, ki ga je državni zbor sprejel julija lani, je tako zadeve postavil na drugačna izhodišča, zato da bi pri delu SDT čim bolj izključili subjektivne presoje in uvedli objektivne. Tako kadrovsko okrepljeno specializirano tožilstvo naj bi se približalo organizaciji Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in štirim specializiranim oddelkom pri okrožnih sodiščih za sojenje najtežjim oblikam kriminala.
Spet sistemske spremembe
A kot kaže, se stvari postavljajo na novo. NPU po predlogu zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki je že v parlamentarnem postopku, postaja del kriminalistične policije, SDT se po predvidenih spremembah, ki nastajajo pod avtorstvom nekdanje generalne državne tožilke, zdaj državne sekretarke notranjega ministrstva (MNZ) Barbare Brezigar, v konceptualnem smislu vrača v stare okvire. Državno tožilstvo temu ostro nasprotuje. Prepričano je, da se spreminja zasnova SDT, ne da bi opravili analizo, kaj je narobe s sedanjo, ki velja komaj dobrega pol leta. Drži, da SDT formalno ohranja svojo samostojnost, toda odločitev, kaj bo delalo, se spet vrača v roke generalnemu državnemu tožilcu, medtem ko zdaj zakon natančno določa, katere zadeve sodijo pod pristojnost SDT. Mandat tožilcem specializiranega tožilstva se spet omejuje, in sicer z dodelitvijo za določen čas. Državno tožilstvo je prepričano, da bi se morali zgledovati po italijanski, španski in hrvaški ureditvi, kjer je SDT samostojno in odmaknjeno od odločitev vrha tožilstva.
Samo eno usklajevanje
Čeprav notranji minister Vinko Gorenak trdi, da spreminjanje tožilske zakonodaje poteka v stalnem usklajevanju s tožilci, so se z njimi srečali samo enkrat. Na MNZ ni mogoče dobiti natančnejših informacij, kakšne vse so predvidene novosti in zakaj so potrebne. Doslej se je ministrstvo na v javnosti izpostavljene dileme nove policijske in tožilske zakonodaje odzvalo samo enkrat, in sicer, naj pustimo »stroki, da opravi svoje« in naj ne politiziramo dela policije in tožilstva.
Konec domnevni politizaciji bo mogoče naredilo ustavno sodišče, ki še ni presodilo, ali je bil prenos tožilstva s pravosodnega ministrstva na notranjega v ustavnih okvirih ali ne.
