Državni organi morajo storiti več za povrnitev zaupanja v pravosodje

Varuhinja: Zaradi pogostih menjav vlad so nekateri zakoni sprejeti na hitro, brez analiz in sodelovanja s civilno družbo.

Objavljeno
01. oktober 2015 19.33
tlo-nussdorfer
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
»Slovenija je pravna država«, je dejal varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer na seji komisije za peticije, ki je obravnavala njeno poročilo za leto 2014. »Državljani namreč imamo zagotovljena pravna sredstva. A žal je zaupanje v pravno varnost bistveno manjše, kot si zaslužimo.«

Varuhinja je pozvala državne organe in lokalne oblasti, da morajo storiti več za povrnitev zaupanja v pravosodne organe. Zaradi pogostih menjav vlad so nekateri zakoni sprejeti na hitro, brez analiz in sodelovanja s civilno družbo. Posebej je opozorila politike naj se izogibajo sovražnega govora, spomnila pa je tudi na slabe življenjske razmere Romov.

Varuhinja predlaga novih 114 priporočil

Komisija za peticije državnega zbora je podprla poročilo varuhinje za leto 2014 in sprejela 114 priporočil. Dodatnih priporočil, ki jih je predlagala Združena levica - in se nanašajo predvsem na področje pravosodja, delovnih razmerij ter omejevanje sovražnega govora - komisija ni sprejela, saj so po zagotovilih predstavnikov vlade že pripravljajo predlagane spremembe. Sprejeli pa so dve priporočili SDS, ki predlagajo sistemske spremembe za večji nadzor v zdravstvu, kar bo - po zagotovilu državne sekretarka ministrstva za zdravje Nine Pirnat - v novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, prav tako pa bodo pripravili manjkajoči pravilnik o telesnih ukravah.

Vlada upošteva priporočila varuhinje

Predstavniki vlade so zagotovili, da upoštevajo priporočila varuhinje, saj so izjemno utemeljena. Marsikatero je že bilo uresničeno, ostala pa se trudijo v čim krajšem času uresničiti. Na ministrstvu za zdravje, ki je bilo dalj časa brez ministra, podpirajo priporočila varuhinje naj vlada preuči določbe zakona o vladi, ki urejajo začasno vodenje ministrstev. Priznali so, da je tedaj prišlo do zastoja dela ministrstva.

Državna sekretarka in ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je zagotovila, da so pospešili aktivnosti pri pripravi manjkajočih predpisov glede varstva okolja in varstva voda. Okrepilii so zvajanje nadzora. Vlada je že potrdila del stanovanjskega perograma, pripravljajo se spremembe zakona. Nina Beteto z vrhovnega sodišča je dejala, da so uresničili večino priporočil iz preteklega leta. Od 14 priporočil samo pri treh ni napredka. Glede kršitev pravice do nepristranskega sojenja je pojasnila, da gre le za tri sodbe, dve od teh na ustavnem sodišču. Ocenila je, da je šlo za »šlamparijo«.

Blaž Kovač iz Amnesty International je opozoril na manjko sistemskega varstva človekovih pravic. Nimamo telesa, ki bi nadzoroval to področje. Spomnil je tudi na neurejene razmere v katerih že vrsto let živijo Romi.

93 priporočil neuresničenih

V razpravi so poslanci opozorili, da kar 93 priporočil varuhinje iz lanskega leta (od 150), ni uresničenih, nekatera so le delno. Zavzeli so se za ureditev vprašanj, ki bi spremenila položaj Romov. Podprli so predlog varuhinje za oblikovanje državne institucije, ki bi se ukvarjala s človekovimi pravicami, kar že pripravljajo na ministrstvu za pravosodje. Ugotovili so, da ni videti napredka na stanovanjskem področju, pri socialnem varstvu in zagotavljanju otrokovih pravic. Kriza je prizadela najšibkejše in najrevnejše; otroke in upokojence. Tako se je njihov socialni položaj še poslabšal. Zavzeli so se za nov družinski zakonik, ki bo uredil tudi status zagovornikov otrok. Ni urejeno tudi institucionalno varstvo oseb s posebnimi potrebami. Pozdravili so pripravo zakona, ki bo zagotovil neodvisnega zagovornika načela enakosti. Po mnenju nekaterih je trend sovražnega govora v porastu. Sodna praksa preganjanja pa je skromna. Predlagali so instančni nadzor nad odločitvijo tožilcev pri zavrženju zadev, kar se po zagotovilih ministrstva za pravosodje že pripravlja.