Znova o igrah na srečo, zakon o kmetijstvu ostane

Državni svet je v ponovno odločanje v parlament poslal noveli zakona o nepremičninskem posredovanju in igrah na srečo.

Objavljeno
27. marec 2018 19.47
Ljubljana 30.1.2013, loterija foto: Tomi Lombar
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Državni svet je na izredni seji izglasoval veto na novelo zakona o igrah na srečo, novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, novela zakona o kmetijstvu pa je predlog veta prestala.

Odložilni veto na novelo zakona o igrah na srečo so državni svetniki podprli z 18 glasovi za in 12 proti, s čimer so prisluhnili skupini državnih svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, ki meni, da bi liberalizacija trga športnih stav, ki jih prireja Športna loterija Slovenije, negativno vplivala na financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij iz naslova koncesijskih dajatev. Po besedah Šuštaršiča sprostitev trga športnih stav ne bi prinesla napovednih učinkov, kot so več denarja za omenjene organizacije in večji prilivi v državno blagajno, temveč bi poslabšala stanje na sicer urejenem področju iger na srečo.

Z 28 glasovi za in brez glasu proti so državni svetniki na ponovno odločanje v parlament poslali tudi novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Državni svetnik Mitja Gorenšček je predlagatelju zakona, ministrstvu za okolje in prostor, očital, da zakon prinaša nepotrebno regulacijo trga nepremičnin, s tem ko ohranja omejitev višine provizije pri poslih s fizičnimi osebami, uvaja omejitev provizije pri najemnih poslih in zgornjo mejo stroškov, ki jih lahko nepremičninska družba zaračuna, če do posla ne pride. Po drugi strani zakon prinaša nepotrebno deregulacijo poklica nepremičninski posrednik z ukinitvijo obveznega dopolnilnega usposabljanja na pet let. Zakon bi po mnenju skupine svetnikov negativno vplival na pravno varnost vseh deležnikov v prometu z nepremičninami in bistveno povečal število sodnih sporov.

Državni zbor bo moral o obeh zakonskih besedilih odločati znova na eni od izrednih sej, za njihovo potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

Začasno delo ne pomeni prekarizacije

Argumenti zakonodajalca pa so državne svetnike prepričali pri predlogu veta na novelo zakona o kmetijstvu, ki so ga zavrnili s 23 glasovi, za sprejetje veta pa jih je bilo sedem. Pobudniki veta, med katerimi so tudi reprezentativni sindikati v Ekonomsko socialnem svetu, so kot protiustavno označili uvedbo začasnega in občasnega dela po pogodbi civilnega prava, ki po njihovem pomeni prekarizacijo in socialni dumping na področju opravljanja dela v kmetijstvu, saj to delo vsebuje elemente delovnega razmerja in bi moralo biti morali biti sklenjeno po pogodbi o zaposlitvi. Kot še vedno nejasno pa vidijo natančnejšo opredelitev pravne domneve znatne tržne moči, ki je podlaga za ugotavljanje nedovoljenih ravnanj v delovanju verige preskrbe s hrano.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša je pojasnila, da bo možnost začasnega dela veljala le za hmeljarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo zelenjave, kjer je delo odvisno od narave. Po zdaj veljavni ureditvi je le pet odstotkov sezonskih delavcev imelo pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ostali so imeli podjemne pogodbe. »Obliki dela, ki je prilagojena posebni naravi dela, dajemo vsaj del pravic iz delovnega razmerja. Verjamem, da s tem določilom varujemo šibkejše - delojemalce - pred delodajalci,« je prepričevala državne svetnike. Tudi nova opredelitev znatne tržne moči je po njenem bolj jasna in bo agenciji za varstvo konkurence omogočila lažje izvajanje zakona o preprečevanju omejevanja konkurence.