Pobudnik za veto je bil sicer sindikat športnikov Slovenije, predlog pa je nato v proceduro vložila interesna skupina delojemalcev, in sicer zaradi vprašanj, povezanih z zaposlovanjem športnikov.
Predlagatelji namreč nasprotujejo kakršnemukoli oženju ali celo izključevanju delovnopravne zaščite delavcev v podrejenem položaju. Po njihovem mnenju pa zakon športnikom in strokovnim sodelavcem ne prizna enake delovnopravne zaščite, kot to velja za ostale delavce v podrejenem položaju.
V sindikatu športnikov sicer priznavajo, da so izjeme celo pomagali sooblikovati, a le pod pogojem, da bi se te opirale na kolektivno pogodbo. Ker se te ne predvideva, v boju proti uveljavitvi novega zakona napovedujejo tudi morebitno ustavno presojo ali referendum, saj po njihovem mnenju zdajšnja oblika postavlja športnike in športne delavce v vlogo tretjerazrednih državljanov.
Tik pred odločanjem državnega sveta so se v ponedeljek oglasili še skupina nekdanjih vrhunskih športnikov, varuh športnikovih pravic in Olimpijski komite Slovenije, ki so podprli zakon v obliki, kot ga je 30. maja izglasoval državni zbor. Takrat je za zakon izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14.