Nekrolog: Dušan Benko (1919−2016)

Dušan Benko je bil starosta slovenskega novinarstva. Ne le zato, ker je živel častitljivih 35 tisoč dni, torej 96 let in nekaj mesecev. Starosta poklica je bil tudi zato, ker je v šestdesetih letih postavil profesionalne standarde, ki so vredni vsega spoštovanja. Leta 1963 je bil izvoljen za odgovornega urednika Dela. Ponovimo: izvoljen. Glavni urednik Dela Jože Smole je v ekipi naredil anketo, kdo naj prevzame urejanje časopisa, in odgovor je bil jasen: Dušan. V času trdega socializma si je novinarska ekipa Dela vzela samoupravno pravico, da urednika izbere sama in mu zaupa urejanje časnika. Uredniške posle je prevzel nekaj ur pred tem, ko je bil v Dallasu ubit John F. Kennedy.

Ko je Dušan Benko ocenil, da je priča zgodovinskim novicam, je sprejel tehnologiji primerno uredniško odločitev: gremo v posebno številko! Ko je padel JFK, je zbral ekipo, da se je nemudoma lotila dela. Ko se je začela izraelsko-palestinska vojna, je ekipa naredila še en časopis. Ko je Armstrong pristal na Luni, je natisnil posebno številko. Ko je Sovjetska zveza okupirala Češkoslovaško, je tiskarna delala še eno izmeno. Ko je pri Brniku strmoglavilo letalo, je mladi fotograf Egon Kaše za nagrado, ker je za posebno številko prinesel ekskluzivne fotografije s kraja dogodka, dobil še eno plačo.

Dušan Benko se je rodil leta 1919 v Zidanem mostu, kjer je njegov oče, sicer filozof z doktoratom, delal na železnici. V otroštvu se je družina preselila v Ljubljano. Ko se je odločal za študij, je presenetil in izbral beograjsko vojaško akademijo. Ko se je začela vojna, so okupacijske sile vse gojence beograjske vojaške akademije zaprle v taborišče Stalag III A; Benko je nekje pri Berlinu štiri leta stradal. In se vrnil.

Po vojni je prvo službo dobil v vladnem tiskovnem uradu. A je moral hitro na pot, v Avstrijo. Postal je pomočnik tiskovnega atašeja jugoslovanskega veleposlaništva. Potem je diplomatsko službo pustil in postal novinar. Nekaj časa je bil Tanjugov dopisnik iz Celovca. Leta 1950 se je vrnil v Ljubljano in sprva delal kot novinar pri Ljudski pravici, leta 1953 pa je prevzel vodenje zunanjepolitične redakcije Slovenskega poročevalca. Maja 1959, ko je z združitvijo Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice nastalo Delo, je bil na študijski izmenjavi v Nemčiji. In z nestrpnostjo je pričakoval prve izvode Dela, ki so mu jih pošiljali po pošti. Zunanjepolitično redakcijo Dela je vodil do leta 1963, ko je postal odgovorni urednik.

Dušan Benko je bil umirjena osebnost. Poklicne avtoritete ni gradil s strogostjo ali silo, pač pa z znanjem, izkušnjami, idejami, marljivostjo. Kljub umirjenosti je pri svojih stališčih vztrajal – zato je bil leta 1970 tudi odstavljen. Ni se namreč strinjal s poslovno politiko časopisne hiše, ki je časnik Delo izčrpavala. Med letoma 1970 in 1974 je Benko urejal tednika TT in ITD, do upokojitve pa je delal kot urednik zunanje politike na nacionalnem radiu.

Dušan Benko je v šestdesetih letih je Delo spremenil v svetovljanski časopis. Postavil je zasnovo dopisniške mreže. Pred petdesetimi leti je ocenil, da Delu nekaj manjka. Februarja 1967 je na Dušanovo pobudo nastala Sobotna priloga; urejanje je zaupal Slavku Frasu. In na Sobotno prilogo je bil posebej ponosen.

Pri osemdesetih letih se je naučil pisati na računalnik. In je – kaj pa naj drugega počne človek, ki novinarstva ne jemlje kot službe, pač pa kot poslanstvo – pisal. Pisal je kroniko družine Benko in jo objavil v knjigi Hiša mojega očeta. In pisal je spomine na novinarsko pot. V Dušanovem računalniku je shranjenih 600 strani besedila o njegovih novinarskih dogodivščinah.

Pred letom in pol, na 95. rojstni dan, je Dušan prišel do redakcije Dela. Klepetali smo o tem, kako je bilo nekoč in radovedno in pozorno je gledal, kako časopis zgleda na tablici. Vid mu je zadnja leta nagajal in nesrečen je bil, ker časopisa ni mogel brati. Na glasno je razmišljal, ali so črke na tablici dovolj velike, da bi lahko bral. Novinarja, ki ima profesijo v genih, prepoznaš po radovednosti.

V soboto je bil siv, meglen dan. Družina in prijatelji smo se poslovili od Dušana. Njegov časopis je spet izšel.