DZ: Proti Mistru Muscolu in zadolževanju skladov

SDS dosegla, da bi parlament o polmilijardnem zadolževanju stanovanjskih skladov široko razpravljal, PS umaknila predlog

Objavljeno
23. september 2013 14.18
DZ - Izredna seja
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana -  S presenetljivo odločitvijo, da parlament ne bo kot manj pomembno spremembo uzakonjal možnosti dodatnega zadolževanja stanovanjskih skladov za kakšne pol milijarde evrov, se je pravkar začela prva redna seja parlamenta po parlamentarnih počitnicah.

Ta bo danes sicer potekala predvsem v znamenju poslanskih vprašanj premierki Alenki Bratušek in ministrom.

Koalicijske stranke so skrajšani postopek za uzakonitev možnosti  dodatnega polmilijardnega zadolževanja stanovanjskih skladov, da bi povečali dostopnost neprofitnih stanovanj – z desetine kapitala bi ga povišali na polovico –, izglasovale že na kolegiju predsednika državnega zbora.

A je SDS zahtevala še glasovanje celotnega zbora, češ, zamisel je škodljiva in ne vsebuje niti ocen, kam se bodo dodatne zadolžitve štele.

Pri ponovnem glasovanju večine za skrajšan postopek ni bilo. O predlogu dveh poslank PS bo parlament zato razpravljal in odločal po običajnem postopku, ki omogoča veliko razprav. Proti skrajšanemu postopku so glasovali številni pomembni koalicijski poslanci, tudi vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer, ki je smiselnost skrajšanega postopka na kolegiju zagovarjal, a predlagal tudi, da bi pa odločali šele novembra, ko bo znanih več podatkov o rebalansu državnega proračuna. Kot smo izvedeli v PS so predlog zakona, ki bi omogočil dodatna zadolževanja stanovanjskih skladov, danes celo umaknili iz parlamentarne procedure.

Je pa večina poslancev soglašala, da bo zbor že ta teden dopolnil zakon o finančnih zavarovanjih, da bi poenostavili postopke vnovčevanja zastavnih pravic na nepremičninah, ki so v lasti dolžnikov bank. Banke in družba za upravljanje slabih terjatev bank (slaba banka) bi hipoteke lahko uveljavile brez sodnega postopka z notarskim zapisom, kar bo po oceni vlade zmanjšalo stroške postopkov, ki bodo tudi potekali hitreje.

Novost namerava zbor uzakoniti po nujnem postopku v četrtek, enako naglo bodo takrat odločali tudi o zakonu o podpornem okolju za podjetništvo, dopolnjevali pa bodo tudi zakon o gospdarskih družbah.

Že dan prej nameravajo poslanci s spremembo zakona o izvrševanju proračuna olajšati zadolževanje države. V sredo se bo parlament seznanil tudi, da je konec paketa »Mr. Muscolo«, ki ga je Državljanska lista (DL) predlagala, da bi povišali standarde v politiki.

Z začetkom postopka spreminjanja volilnih in funkcionarskih zakonov, s katerim bi med drugim onemogočili kandidature obtoženim kaznivih dejanj, se je v začetku leta strinjala večina poslancev, pri volilni zakonodaji celo dvotretjinska. A je pred drugo obravnavo v DZ predloge ocenila zakonodajno pravna služba, ki je opozorila na ustavno spornost in pravno nedorečenost večine rešitev, zaradi česar je paket pred poletnimi počitnicami obstal v proceduri.

Po počitnicah pa so v odborih poslanci zavrnili vsa dopolnila, za katera je pravna služba ocenila, da ne rešujejo težav in črtali tudi vsebino čisto vseh sprememb različnih zakonov, ki jih je predlagala DL. Zaradi česar se bo zbor ta teden le še seznanil, da je postopka konec, ker od paketa ni ostalo nič, poslanske skupine pa bodo o tem predstavile svoja stališča.

V petek bodo poslanci odločali, ali začeti postopek spreminjanja drugega paketa zakonov, ki ga je predlagal notranji minister Gregor Virant (DL), s katerim bi popravili zakonodajo o financiranju političnih strank, volilnih in referendumskih kampanj.

Glavne novosti so, da bi prepovedali donacije pravnih oseb, proračunski denar bi se delil bolj enakomerno med vse stranke, ki jih je volil vsaj odstotek volivcev in manj po rezultatu na volitvah, kar bi bilo v korist manjših strank in v škodo PS in SDS, nekoliko bi razširili pristojnosti računskega sodišča za nadzor poslovanja strank in javni dostop do podatkov, kateri posamezniki so sofinancirali volilne kampanje ali stranke, hkrati pa bi parlament tudi nekoliko sprostil omejitve, koliko je največ dovoljeno porabiti za volilne kampanje, tudi za evropske in lokalne, ki bodo naslednje leto.

Novosti je skupaj z Virantom javno podprl predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, ki je napovedal, da se bo znova oglasil, če bi poslanci novosti zavrnili.