DZ spet o Kavtičnikovih ugodnostih za športnike

Kako najbolje plačanim športnikom z oprostitvijo davkov in prispevkov zagotoviti rente po končani karieri?

Objavljeno
12. oktober 2015 21.30
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika
Ljubljana – V pičlih nekaj mesecih bo parlament na zahtevo vlade prihodnji teden drugič naglo popravljal zakon o zavarovanju poklicnih športnikov. Uzakonjen je bil pred letom na predlog poslanca Jožefa Kavtičnika (PS), očeta znanega rokometaša Vida Kavtičnika.

Zakon odstopa od vsakršne primerljive pravne ureditve in predstavlja popolno novost v pravnem redu, določbe pa so nejasne, nepopolne in med seboj nasprotujoče si, je vlada poslancem že drugič pojasnila, zakaj predlaga hitro spremembo lani sprejetega zakona. Prihodnji teden bodo poslanci potrjevali povsem na novo napisan zakon po postopku za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države.

Junija je vlada dosegla popravek zakona, a takrat so poslanci le za nekaj mesecev premaknili čas ustanovitve posebnega sklada, v katerem se bo zbiral denar za rente športnikom, ki končajo kariero. Ta sklad bi po lani potrjenem zakonu moral nastati do junija letos, poslanci so to premaknili na 1. november. Ker se tudi nov datum naglo bliža, bodo prihodnji teden po najhitrejšem postopku že spet spreminjali ureditev. Tokrat vlada predlaga na novo napisani zakon, ki ima 48 členov. Kavtičnikov zakon, ki ga nadomeščajo, jih je imel 42.

Predvolilno darilo za šport

Smisel zakona, ki ga je pred letom že po razpadu Pozitivne Slovenije in odstopu vlade Alenke Bratušek skozi proceduro državnega zbora spravil na koncu mandata vodja poslanske skupine PS Zorana Jankovića Jožef Kavtičnik, je bilo izogibanje plačilu zelo visokih davkov in prispevkov, ki za najbolje plačane državljane veljajo v Sloveniji. Med takšnimi je tudi nekaj športnikov. Zakon bi poklicnim športnikom med kariero omogočal, da jim klubi in sponzorji del denarja brez plačila davkov in prispevkov nakažejo na poseben račun, s katerega bi ob koncu kariere po dopolnjenem 30. letu (ali izjemoma že prej) dobivali rento, ki bi se le v manjšem delu štela med dohodninske prihodke. Takšne ugodnosti za športnike je zbor v zadnjem branju potrdil 27. maja lani. Predsednik republike Borut Pahor je nekaj dni pozneje, 1. junija, parlament razpustil in za 15. julij razpisal predčasne volitve. Zakonu sta nasprotovali vlada in večina koalicijskih strank, a predlagali so ga tudi koalicijski poslanci (ob Kavtičniku denimo tudi Peter Vilfan) in številni opozicijski, med njimi dva tedanja predsednika strank: Ljudmila Novak (NSi) in Franc Bogovič (SLS). Na odločanje poslancev so verjetno vplivale tudi bližajoče se volitve.

Ista vsebina, le boljše

Poslanec PS Jožef Kavtičnik je pred letom, ko so poslanci zadnjič glasovali, pojasnil, da so plačila, ki jih prejemajo športniki, lahko zelo visoka, zato padejo v najvišji obdavčitveni razred in bi bilo pošteno, da bi bila takšna obdavčitev porazdeljena na daljše časovno obdobje. Prav ta davčni del je takrat motil vlado. Aljuš Pertinač je takrat pojasnil: »Zaslužke, ki jih športniki dobivajo od nagrad ali od sponzorskih prispevkov, dajemo na stran, neobdavčeno, po končani karieri, ko začnejo to uporabljati, pa se obdavči po neki enotni nižji stopnji.« Zakon bi – po tedanjih ocenah – davčno koristil le manjšini poklicnih športnikov z najvišjimi zaslužki. Vlada je poslancem prejšnji teden predlagala ohranitev večine rešitev, ki jih je predlagal že Kavtičnik. Že prihodnji teden bo zbor tako potrjeval, da bi se v zavarovanje lahko vključili športniki, ki so zaposleni v športnih društvih, in vrhunski športniki, ki niso zaposleni v društvih, z zavarovanjem bi si zagotovili rento (ali enkratno izplačilo vsega) po 30. letu starosti (izjemoma že prej), letno vplačilo zavarovanja ne bi smelo preseči 150.000 evrov, le 30 odstotkov rente bi se vštelo v osnovo za dohodnino ...

Novost, trdijo iz vlade, bo predvsem to, da je zakon napisan tako, da ga bo mogoče izpeljati in ugodnosti res ponuditi. Pred odločanjem vseh poslancev bo v petek razpravljal odbor za izobraževanje, vodi pa ga Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani), ki se je lani kot sopredlagateljica podpisala pod Kavtičnikov predlog zakona.