Državni svet dobil pet zaušnic poslancev

Zaradi odložilnega veta državnega sveta je bila za ponovno potrditev potrebna absolutna večina glasov vseh poslancev.

Objavljeno
02. november 2011 18.00
Posodobljeno
02. november 2011 18.00
Marko Jakopec, Majda Vukelić, Anže Božič, notranja politika
Marko Jakopec, Majda Vukelić, Anže Božič, notranja politika

Ljubljana - Državni zbor, ki ga je zaradi predčasnih volitev predsednik države Danilo Türk že razpustil, je na današnji izredni seji, na kateri so se poslanci zbrali zaradi vetov, ki jih je prejšnji teden izglasoval državni svet, v drugo potrdil vseh pet zakonov.

Nekatere zakone so poslanci potrdili s tako zavidljivo večino, ki je je bil deležen le malokateri zakon še v času, ko sta nekdanja vladajoča koalicija in državni zbor delovala ob večjem političnem soglasju in s polnimi pooblastili. Tako je bil »rekorder« med zakoni zakon o zaplembi premoženja nezakonitega izvora, ki so ga poslanci podprli s kar 71 glasovi za in petimi proti, sledil mu je dopolnjen zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (64 za, 3 proti) in spremenjen zakon o kazenskem postopku (54 za, 5 proti). O noveli kazenskega zakonika in zakona o gospodarskih družbah so se poslanci izrekli s po 48 glasovi podpore. Največje nasprotovanje je doživel kazenski zakonik, ki ga je zavrnilo 25 poslancev, in sicer iz vrst SDS, SLS in SNS.

Negotovo do konca

Še danes dopoldne, ko so se pristojna parlamentarna delovna telesa še enkrat opredeljevala do zakonov, je bilo težko napovedati, ali bodo dobili zadostno podporo, to je 46 glasov. Pred tem je najslabše kazalo noveli kazenskega zakonika in dopolnitvam zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, vendar je popoldanska peturna razprava v državnem zboru pokazala, da nobenemu od zakonov ne grozi padec.

Noveli kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku ter zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora sicer predstavljajo okvir t. i. protitajkunske zakonodaje, ki naj bi omogočila uspešnejše odkrivanje, pregon in sojenje predvsem v zadevah gospodarskega in organiziranega kriminala. Namen dopolnjenega zakona o gospodarskih družbah je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so v prejšnjih družbah imele več kot 25-odstotni lastniški delež, pa so jih spravile v insolventnost ali prisilno prenehanje. Spremenjeni zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije pa naj bi zagotovil preglednejšo in bolj pravično delitev javnega denarja (20 milijonov evrov) med invalidskimi in humanitarnimi organizacijami.

Različni odzivi

Minister za pravosodje Aleš Zalar je bil po potrditvi treh zakonov s področja kazenskega pravosodja opazno dobre volje. »Moram reči, da sem zelo zadovoljen, saj bo Slovenija tako dobila moderno zakonodajo, s katero se bomo uspešneje spopadali z gospodarskim kriminalom, korupcijo in tudi kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost otrok ter ustrezno uredili kazenskopravno varstvo okolja. Zdaj so sodniki in tožilci odgovorni za to, da s konkretnimi dejanji povečajo zaupanje v pravno državo.«

Nasprotno meni poslanec SDS Vinko Gorenak, eden najglasnejših kritikov novele kazenskega zakonika. »Škoda utegne nastati glede nekaterih kaznivih dejanj, ki jih kazenski zakonik brez potrebe uvaja na novo. Tako se bo vsak pameten odvetnik lahko skliceval na to, da so očitana kazniva dejanja veljavna šele od nedavnega in jih zakonodaja v času preiskav ni poznala. Takšen primer je uvedba kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev, čeprav že zdaj poznamo, na primer, poneverbo, česar bi morebiti lahko bila osumljena Katarina Kresal,« je dejal Gorenak.

Franco Juri, vodja poslanske skupine Zaresa, sicer predlagateljice zakonov o odvzemu nezakonitega premoženja in lastninskega preoblikovanja Loterije Slovenije, je izrazil zadovoljstvo, da sta oba »njihova« zakona izboljšala rezultat. »To je bil najboljši odgovor državnemu svetu, ki je žal zamudil priložnost, da bi ravnal kot nadzorno telo, ki odloča modro. Znova so obveljali lobistični interesi in to so zaznali tudi poslanci.«

»Vesel sem, da je zakon o gospodarskih družbah dobil podporo, saj se z njim rešuje res pereča problematika,« je po parlamentarnem glasovanju dejal predsednik SLS in predlagatelj omenjene novele Radovan Žerjav. »Ne gre za kriminaliziranje gospodarstvenikov. Praksi verižnega ustanavljanja podjetij, ki so bila obsojena na propad, je bilo pač treba narediti konec. Tako se tudi ločuje poštena gospodarska pobuda od nepoštene,« je dejal Žerjav. Čeprav »razpuščeni«, so poslanci pet zakonov potrdili z večino, ki je je bil v času polnega delovanja državnega zbora deležen le malokateri zakon.

Možen referendum o preoblikovanju Loterije Slovenija

Tudi zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije je v drugo dobil zadostno podporo (64 glasov), vendar se zna zgoditi, da bomo o njem odločali še na referendumu. Predstavniki 20 invalidskih organizacij, vključenih v Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki skupaj vključuje 105.000 invalidov (od skupaj 170.000), so namreč v začetku septembra že izročili poslancem peticijo s približno 20.000 podpisi proti omenjenemu zakonu. V NSIOS predlagateljem očitajo, da zakon ni bil pripravljen po standardih parlamentarne demokracije in je nastal brez sodelovanja predstavnikov invalidskih organizacij, ki zastopajo večino invalidov v Sloveniji. Že takrat so v NSIOS napovedali, da če »bo zakon, ki je skrpucalo, prišel skozi parlamentarno proceduro, nam ne preostane drugega, kot da organiziramo referendum«.

Delo za ustavno sodišče?

Nekateri od potrjenih petih zakonov se znajo znajti tudi v postopku pred ustavnim sodiščem. Prvi med njimi je spremenjen zakon o gospodarskih družbah, ki mu državni svet očita poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude oziroma svobodne izbire dejavnosti ali poklica. Proti noveli je bila tudi vlada, ki se sicer strinja z namenom zakona – to je onemogočiti tistim, ki so namerno uničili družbe, da kaj takšnega storijo še enkrat –, vendar po njeni presoji pot do rešitev ni prava.

Čeprav je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora včeraj doživel skorajda plebiscitarno podporo, je vprašanje, ali tudi o njegovi ustavnosti ne bo odločalo sodišče. Odvetniki zlasti poudarjajo, da je to, da za uvedbo finančne preiskave zadošča že sum, da je nekdo storil kaznivo dejanje, prenizek pravni standard, saj bi moral biti vsaj utemeljen sum. Hkrati pa zakon omogoča tudi retroaktivnost.