Tiskane izdaje
Ljubljana – Tudi po več kot dveh letih poslanci niso implementirali odločbe ustavnega sodišča, ki jim je naložilo izenačitev financiranja javnoveljavnega programa v osnovnih in zasebnih šolah. Država namreč zdaj zasebne šole namesto v celoti financira zgolj 85-odstotno.
Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je predvidevalo polno financiranje obveznega programa in ničelno financiranje razširjenega programa v zasebnih šolah je sinoči podprlo 30 poslancev SMC in Desusa, 33 jih je glasovalo proti. Predloga ni podprl niti predsednik državnega zbora iz vrst največje koalicijske stranke Milan Brglez, saj je po njegovem mnenju protiustaven, ker posega v že pridobljene pravice. Še vedno pa se zavzema za spremembo ustave, ki bi javno in zasebno šolstvo bolj jasno razmejila.
Nekoliko drugačno je bilo glasovanje pri amandmajih - dopolnili SDS in NSi s polnim financiranjem razširjenega programa sta bili zavrnjeni s 43 oziroma 42 glasovi. Takšna rešitev bi državno blagajno olajšala za nekaj več kot 300.000 evrov na leto. S 30 glasovi je bilo zavrnjeno tudi dopolnilo dvanajstih poslancev SMC, ki so predlagali 65-odstotno financiranje razširjenega programa; eden manj je glasoval za.
Različni pogledi na razširjeni program
Predstavniki ljudstva so bili enotni le v tem, da mora država zasebnim šolam v celoti pokriti stroške obveznega programa, da morajo za izvajanje nadstandarnih vsebin starši plačevati sami in da je državno financiranje tega nadstandarda, denimo izvajanje predmeta vera in kultura, tako ali tako prepovedano.
Največ polemik je bilo glede razumevanje razširjenega programa osnovnih šol. Koalicija in del opozicije – stranki Levice in poslanki iz vrst skupine nepovezanih poslancev – so bili prepričani, da ustavna odločba državi ne narekuje financiranja razširjenega programa. Ta je sestavljen iz jutranjega varstva, podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka ter neobveznih izbirnih vsebin. Medtem ko so v opozicijskih SDS in NSi trdili prav nasprotno, da mora država zanj, izhajajoč iz odločitve ustavnega sodišča, plačevati v polni meri.
Brez ustavne spremembe
Vlada je sicer poslancem aprila poslala predlog s popolnim financiranjem obveznega in 85-odstotnim financiranjem razširjenega v zasebnih šolah, vendar ni naletel na poslansko podporo. Poslanci so sicer pred časom zbrali 60 glasov za spremembo dela ustave, ki ureja izobraževanje, s katerim bi financiranje zasebnega šolstva prepustili zakonu.
Za dokončno potrditev na ustavni komisiji jim je zmanjkal glas poslanca narodne manjšine Laszla Göncza, se pa v strankah SD, SMC, Desusu, Levici ter polovici poslanske skupine nepovezanih še vedno nagibajo k takšni rešitvi. Po besedah Janka Vebra iz SD vsi različni predlogi financiranja potrjujejo potrebo po jasnem izčiščenju med javnim in zasebnim šolstvom v ustavi, seveda v prid javnemu šolstvu.
