Tiskane izdaje
Ljubljana – V zadnjih desetih letih je bil dosežen velik napredek v politiki enakosti spolov. Zato je vlada za obravnavo v državnem zboru pripravila spremembe dobrih deset let starega zakona o enakosti žensk in moških.
»Predlog zakona o enakosti žensk in moških sledi razvoju in napredku politike enakosti spolov. Na ravni EU so bile v preteklosti sprejete nove direktive o enakem obravnavanju žensk in moških, ki so prinesle tudi nekatere nove opredelitve, in te povzema predlog zakona,« nam pojasni mag. Tanja Salecl iz Službe za enake možnosti in evropsko koordinacijo.
Zakon o enakosti žensk in moških tako prepoveduje posredno in neposredno diskriminacijo zaradi spola, diskriminacijo zaradi nosečnosti, rojstva otroka, starševstva, zakonskega stanu ali družinskega oziroma partnerskega razmerja, prepoveduje nadlegovanje zaradi spola, spolno nadlegovanje in nasilje, storjeno nad osebo zaradi njenega spola.
»Med splošnimi ukrepi so predvsem pravne in politične norme, ki prepovedujejo diskriminacijo in opredeljujejo ravnanje za zagotovitev dejanske enakosti spolov, imamo pa tudi posebne začasne ukrepe, s katerimi želimo doseči uravnoteženo zastopanost oseb tistega spola, ki je v slabšem položaju. Največkrat so to še vedno ženske,« razlaga Tanja Salecl.
Eden takšnih ukrepov so tako imenovane kvote za kandidatne liste za volitve. A ker politika enakosti spolov posega na vsa področja, je treba biti pozoren na vidik spola pri oblikovanju in izvajanju vseh politik, opozarja Tanja Salecl. Tako so, denimo, vsa ministrstva dolžna pri pripravi predpisov in drugih ukrepov, ki posegajo na področja, pomembna za zagotavljanje enakih možnosti, upoštevati vidik spola in načelo enakosti spolov ter opraviti presojo vpliva na spol.
In kakšna je sicer trenutna (ne)enakost spolov v Sloveniji?
Tanja Salecl pravi, da imamo to področje v Sloveniji zakonodajno precej dobro urejeno, a problem neenakosti žensk in moških se v praksi še vedno ne vidi dovolj.
»Velikokrat se prikriva z nekimi splošnimi prepričanji, da to ni problem, da je stvar vsake posameznice, kako izkoristi potenciale, da imajo ženske vse možnosti, da se dokažejo, da uspeh ni odvisen od tega, katerega spola si, itd. Skratka, družba še ni ozavestila, da morda ženska ravno zaradi predsodkov in kulturnih vzorcev že v osnovi nima enakih možnosti,« pojasnjuje sogovornica, ki trdi, da so ženske v Sloveniji v primerjavi z moškimi – po podatkih sodeč – na večini področij še vedno v neenakem, torej slabšem položaju.
Tanja Salecl še pojasni, da kljub povprečno višji izobrazbi ženske v Sloveniji še vedno zasedajo manj odgovorna in slabše plačana delovna mesta, več jih je med registrirano brezposelnimi, pogosteje so izpostavljene revščini, opravijo več gospodinjskega dela in nege otrok.
»Čeprav se v delitev odgovornosti za nego in vzgojo ter skrb za otroke moški čedalje bolj dejavno vključujejo, pa dopust za nego in varstvo otroka še vedno večinoma v celoti koristijo ženske, ki tudi veliko pogosteje skrbijo za bolne družinske člane oziroma članice. Tako zlasti mlade ženske oziroma matere majhnih otrok težje usklajujejo družinske in poklicne obveznosti in za številne delodajalce pogosteje pomenijo rizično delovno silo,« še pove.
