Tiskane izdaje
Ljubljana – Po ostrih kritikah pravnikov je koalicija uresničila napoved ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Celotno besedilo zakona o odpustu dolgov so nadomestila z novim, ki ga je 59 poslancev takoj uzakonilo, nihče ni bil proti.
V zakonu o enkratnem odpustu dolgov, ki so ga zaradi »izrednih potreb države« potrdili po nujnem postopku, je ostal nespremenjen le sedmi člen. Ta določa, da novosti veljajo dan po objavi v uradnem listu. Koalicija se ni ustavila pri eni menjavi. Besedilo člena, ki določa, kateri dolgovi se odpisujejo, so popravili dvakrat. Po obeh verzijah bi socialno šibkim lahko odpisali dolgove, ki izvirajo iz gospodinjskih stroškov (za elektriko, plin, paro, vodo, odplake in upravljanje nepremičnin) in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
V zadnji verziji so dodali dolgove do bank, »zlasti stroške, povezane s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami«. To nakazuje, da bi v ponedeljek s premierom Miro Cerarjem sporazum o izvedbi odpusta dolgov ob županih in direktorjih državnih podjetij lahko podpisovali tudi šefi največjih bank. Odpise bodo po 1. avgustu lahko zahtevali vsi, ki so v prvi polovici leta dobivali socialno pomoč, varstveni ali veteranski dodatek, in tudi tisti, ki prejemajo otroške dodatke in imajo nizke plače. Država, občine, vrtci, šole, občinska in državna podjetja in banke bodo lahko odpisale dolgove, ki so bili v začetku leta stari najmanj leto dni. Odpisala se bo glavnica in obresti.
O pričakovanjih in učinkih
V državnem zboru so danes objavili pripombe združenja mestnih občin k zakonu o odpuščanju dolgov. »Bojimo se, da bo imel zakon zanemarljive učinke v primerjavi s pričakovanji, predvsem pa, da bo v praksi povzročal vrsto težav in slabe volje,« je o vmes povsem spremenjenem zakonu opozoril vodja strokovne službe Miloš Senčur.
Kot smo poročali je podobno, da bo posledica veliko administriranja in malo koristi za revne, že prej ocenila direktorica ljubljanskega holdinga Zdenka Grozde. Pred glasovanjem o odpisu dolgov je 45 poslancev za nadzornike državnega holdinga imenovalo Barbaro Smolnikar, Damjana Beliča, Draga Ferfoljo, Duška Kosa in Lidijo Glavina, poslanci pa so tudi povišali subvencije za kosila v osnovnih šolah v začetku prihodnjega leta.
Podvojitev cenzusa za brezplačnost sta predlagala poslanca ZL in Zaab. A je 42 poslancev to zavrnilo. So pa soglasno potrdili blažjo koalicijsko rešitev, da bodo kosila ostala zastonj, če bo prihodek na člana družine nižji od 180 evrov, do 300 evrov bo popust 70 odstoten, do 360 evrov pa 40 odstoten. Koalicija ni premaknila uveljavitve novosti v marec prihodnje leto, zavrnila pa je, da bi veljala že septembra, kar je predlagala ZL.
