Tiskane izdaje
Bruselj - Slovenija bo morala več pozornosti namenjati varnosti, je danes v Bruslju poudaril vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov članic zveze Nato.
Nihče ne bo varnosti zagotavljal namesto nas, je še izpostavil Erjavec ter dodal, da Nato temelji na medsebojni solidarnosti in tudi na delitvi bremen. »Zveza Nato pričakuje, da bo Slovenija solidarna in da bo nosila ustrezen delež bremen,« je opozoril.
»Če smo se doslej ukvarjali zlasti z vprašanji, kako preseči finančno in gospodarsko krizo, pa prihaja glede na razmere v mednarodnem okolju čas, ko bosta morali slovenska vlada in na sploh družba več pozornosti nameniti varnostnim izzivom,« je poudaril.
»Nočem biti dramatičen,« je še dejal Erjavec. Ob tem je napovedal, da namerava v naslednjem tednu po vrnitvi predsednika vlade Mira Cerarja iz ZDA v povezavi s tem vprašanjem opraviti temeljit pogovor, saj to dejansko postaja vse bolj pereče vprašanje.
Več finančnih sredstev za varnost
Na vprašanje, ali njegovo politično sporočilo vključuje načrt konkretnih ukrepov, je minister odgovoril, da je prvi konkretni ukrep to, da Slovenija izpolni vse tiste obveznosti in zaveze, ki jih je dala različnim mednarodnim organizacijam, kot sta zveza Nato in EU.
Zagotovo bo treba po njegovih besedah za varnost nameniti več finančnih sredstev, pri čemer je poudaril, da ne misli le na obrambni sistem, ampak tudi na policijo in varnostne obveščevalne službe.
Ustanovitev Evropske obveščevalne agencije
Erjavec tako meni, da bi bila nujno potrebna Evropska obveščevalna agencija. Nedavni teroristični napad v Parizu bi namreč morda lahko preprečili, če bi bilo usklajevanje med obveščevalnimi službami pravočasno in boljše, je minister pojasnil svoje stališče. Če vemo, da so prišli teroristi iz Belgije in da so puške iz nekdanje Jugoslavije, se zdi, da bi centralna obveščevalna služba lahko te podatke križala in napovedala določene dogodke, je menil minister.
»Ne smemo si delati iluzij, da živimo v varnem svetu. Vsak dan imamo vse več dokazov in okoliščin, ki kažejo na to, da bo treba več pozornosti nameniti temu področju, ki je bil tudi zaradi hude finančne in gospodarske krize v zadnjih letih zelo prikrajšan,« je opozoril.
Ko so bili potrebni proračunski rezi, so se običajno zgodili v tistih strukturah, ki so bile zadolžene za varnost, ker mednarodni položaj še nekaj let nazaj ni bil takšen, kot je v tem trenutku, meni minister.
Danes pa ob pogledu v soseščino po Erjavčevih besedah vidimo ukrajinsko krizo, krizo v Siriji, migracijske tokove in hude teroristične grožnje. »Biti moramo iskreni in si priznati, da situacija ni najbolj ugodna in da bi bilo zelo lahkomiselno, če se ne bi želeli soočiti z realnostjo,« je še dejal.
