Erjavec nezakonitost opazil po desetih letih ministrovanja

Ljubljana – Je sklep vlade Alenke Bratušek, s katerim so potrdili postopek in Junckerjev seznam kandidatov za evropske komisarje, nezakonit, kot je zatrdil minister za zunanje zadeve in prvak Desusa Karl Erjavec? Na vladi zatrjujejo, da je zakonit.

Generalna sekretarka vlade Tanja Šarabon obžaluje, ker dolgoletni ministri ne poznajo poslovnika vlade. Členi poslovnika, ki urejajo potek glasovanja na dopisni seji, veljajo že od leta 2001, zato je presenetljivo, da se je zdaj pojavil pomislek.

In kaj je dejal Karl Erjavec? »Sklep, ki je bil poslan v Bruselj, je nezakonit in v nasprotju z zakonom o vladi. Šest ministrov je bilo proti, štirje za, zato je bilo glasovanje jasno. Gre tudi za konflikt interesov. Menim, da predsednica vlade ne bi smela glasovati o sebi. Tako da je to po mojem mnenju stvar KPK in tudi organov pregona. Šlo je za zlorabo pooblastil in tudi za preseganje uradnega položaja. Žal mi je, da je ta sklep zdaj v Bruslju, da je svet EU potrdil seznam na podlagi nezakonitega sklepa. Upam, da bo pri Junckerju toliko modrosti, da ne bo vztrajal pri kandidaturi, ki je nezakonita,« je dejal Erjavec.

Določene pomisleke je izrazil tudi profesor s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Rajko Pirnat, ki je za komercialno televizijo izjavil, da je treba poslovnik vlade razlagati skladno z zakonom o vladi, ta pa določa, da mora biti za neko odločitev večina ministrov, in če te večine ni bilo, potem odločitev ni bila sprejeta.

Ude: Način glasovanja je bil zakonit

Generalna sekretarka vlade Šarabonova pojasnjuje, da zakon o vladi določa pooblastilo, da si vlada notranje delovanje uredi s poslovnikom. Dodaja, da so vladne strokovne službe proučile zadevo, pri čemer ugotavljajo, da ni mogoče govoriti o nezakonitosti petkovega sklepa vlade. Podobno stališče zagovarja tudi nekdanji ustavni sodnik Lojze Ude, ki meni, da način glasovanja na dopisni seji, kot je določen, ni v nasprotju z zakonodajo, še posebno zato, ker so tako delovale vlade v preteklih trinajstih letih. »Sedanja vlada je na podlagi poslovnika na dopisni seji sprejela več kot sto sklepov. V tem pravilu je določena logika, saj bi lahko bilo delovanje vlade onemogočeno, ker bi v nasprotnem primeru lahko zgolj en minister oviral hitro odločanje vlade, ko je to potrebno,« meni Ude.

In kako je potekalo glasovanje na petkovi seji vlade? Erjavec trdi, da je bilo šest ministrov proti sklepu o potrditvi Junckerjevega komisarskega seznama, štirje pa za, vseh članov vlade pa je trinajst. Po uveljavljeni interpretaciji poslovnika bi moralo biti proti sklepu sedem ministrov. Tako interpretacijo zagovarja nekdanji generalni sekretar vlade in avtor poslovnika odvetnik Mirko Bandelj.

Poslovniku ni do zdaj nihče nasprotoval

»Kaj bi lahko bilo nezakonitega pri sklepu vlade, mi ni jasno, saj so vse vlade v zadnjih trinajstih letih delovale na podlagi tega poslovnika,« pojasnjuje Bandelj, ki se v komisarski zgodbi noče opredeljevati, ali je kandidatura predsednice vlade v odstopu Alenke Bratušek primerna ali ne. Bandelj dodaja, da odločanje na dopisni seji deluje po istem načelu kot na redni seji vlade, glasuje pa se izjemoma, saj je ministrski zbor o veliki večini zadev navadno soglasen. Ko pa ni mogoče doseči soglasja, ministri glasujejo – in tako že trinajst let, poudarja Bandelj.

Vsaj trije ministri lahko zahtevajo obravnavo na redni seji, razen če predsednik vlade odloči, da je treba odločiti, ker se mudi (v primeru Junckerjevega seznama je svet EU pričakoval odločitev do 16. ure popoldne). Če se to zgodi, pojasnjuje Bandelj, mora minister, ki je proti odločitvi, to jasno izraziti, pri tem pa mora biti več kot polovica ministrskega zbora proti sklepu vlade.

»Pri tem pa ni treba, da vsi glasove oddajo, ker poslovnik temelji na predpostavki, da se v tem primeru ministri strinjajo,« pravi Bandelj. »Gre za proceduro, ki se popolnoma normalno izvaja že 13 let in je zelo učinkovita, pri tem pa ni bilo nikoli nič spornega. S tem poslovnikom smo precej povečali učinkovitost vlade, ker vsak trenutek lahko sprejema odločitve,« pravi Bandelj. Po podatkih generalne sekretarke vlade, do zdaj še nihče ni nasprotoval poslovniku, niti Erjavec ne, čeprav je minister že od leta 2004.