Tiskane izdaje
Ljubljana − »Tega ne morem komentirati, ker nisem bil nikdar o tem seznanjen. Kot vi sem bil seznanjen le iz medijev. O tem bo več povedala Sova,« je zunanji minister Karl Erjavec (Desus) po seji komisije za nadzor obveščevalnih služb popoldan zavrnil, da bo kakorkoli komentiral ovadbo avstrijskega veleposlaništva proti vohunu Sove in obveščevalni agenciji, ki je v preteklosti skušala pridobiti informacije o delu ambasade od uslužbenke ambasade. Podobno je po seji komisije za nadzor obveščevalcev tudi predsednik Branko Grims (SDS) povedal, da o tem zapletu komisija ni razpravljala in da so dobre tri ure za zaprtimi vrati posvetili le varnostnim vidikom begunske problematike.
Kot smo izvedeli neuradno pa je večina poslancev na koncu seje izglasovala Grimsov predlog in Sovo in policijo pozvali, naj jim posredujeta informacije in poročila o zapletu v povezavi z avstrijskim veleposlaništvom. O zapletu bo komisija za nadzor obveščevalcev govorila na eni prihodnjih sej, je napovedal Grims.
Vala beguncev ne pričakujejo, se pa pripravljajo
Prvi je iz kleti, kjer so za zaprtimi vrati dobre tri ure razpravljali o tveganjih povezanih z velikim bagunskim valom, ki je preko Balkana usmerjen proti Nemčiji, prišel zunanji minister Karl Erjavec in na vprašanje, ali Sovi po vseh zapletih in škandali še zaupa, odgovoril: »Ni nobenega razloga, da jim ne bi zaupali. Tam so profesionalni sodelavci. Bistveno je, da pravočasno pridobivajo podatke od drugih obveščevalnih služb. Tudi naša diplomatska mreža ves čas spremlja kakšne ukrepe sprejemajo države, zlasti na balkanski poti in v tistih državah, kjer nameravajo migranti ostati.« Erjavec je povedal, da so za zaprtimi vrati govorili le o tem, kako se država pripravlja na morebiten val beguncev. Velikega begunskega vala ne pričakujejo, se pa pripravljajo kot da bi lahko prišel jutri, je dejal.
Poslancem so za zaprtimi vrati, je povzel zunanji minister, predstavili tudi, kakšna stališča bodo zastopali na zasedanjih evropskih ministrov za zunanje, notranje in obrambne zadeve, o varnostnem položaju pa so posebej poročali iz Sove in iz policije. Ob Erjavcu je bila v tihi sobi parlamenta tudi obrambna ministrica Andreja Katič (SD), iz notranjega ministrstva državni sekretar Boštjan Šefic.
Grims: "Ne biti naiven"
Grims, ki je napovedal posebno poročilo in priporočila za državni zbor po razpravi o varnostnih vidikih begunske krize za zaprtimi vrati, je dobrih deset minut po odhodu Erjavca na vprašanje, s kakšnim tveganje se sooča država, odgovoril: »Slovenija ima trenutno izjemno srečo, da se ji je val migrantov zaenkrat v veliki meri izognil. Z vsemi posledicami, ki jih prinaša. A če bo Madžarska zaprla mejo, kar je že napovedano za 15 september, ko namerava na mejo poslati vojsko, mobilizacijo pripravlja Avstrija, delno jo je že izvedla in tudi napoveduje delno zapiranje meja in če se bo to nadaljevalo, se bo Slovenija znašla na vrhu balkanskega klina in v tem primeru bodo tukaj ljudje, ki sicer želijo naprej, ki ne želijo ostati tukaj, a se bodo znašli pred zaporo in soočeni bomo z velikimi težavami. Zgodi se lahko mnogo hitreje kot si predstavljamo.«
Grims je ocenil, da so varnostni izzivi, s katerimi se soočamo, največji od nastanka slovenske države, migrantska kriza pa ne bo kratkotrajna. Po ocenah predstavnikov vlade bo trajala vsaj nekaj let, je povzel. Trajna rešitev bi bil le poseg na območja, kjer se je vse to začelo, ureditev razmer in vzpostavitev normalno delujočih držav in ekonomskega položaja, ki bi ljudem omogočal normalno življenje. A to v Siriji, kjer poteka tudi spopad za prevlado, Rusi pa tam postavljajo taborišča za dodatne vojake, da bi pomagali režimu, še nekaj let ne bo mogoče, nekoliko prej bi se razmere lahko uredile v Severni Afriki. Grims je še ocenil, da bo Slovenija morala spremeniti politiko, preusmeriti denar, da bi v spremenjenih razmerah zagotovila ohranitev varnost in ocenil, da je begunski problem tako velik, da je celo znotraj celotne evropske unije težko obvladljiv, vse službe n politika pa bi se po njegovi oceni morale čim bolje pripraviti, politiki pa »prenehati biti naivni«.
Na vprašanje, ali to pomeni, da bi država morala zapreti mejo, je odgovoril nikalno z: Slovenija fizično trenutno verjetno niti ni sposobna v celoti zapreti meje, dejansko to tudi ni namen države. Naš namen je, da se ohrani varnost in izvajajo vsi mednarodni sporazumi in obveznosti.
