Slovenija je na blag način pokazala solidarnost z Veliko Britanijo

Slovenija je pozvala veleposlanika v Moskvi na pogovor. V zakulisju dejavna diplomacija velikih v Sloveniji.

Objavljeno
29. marec 2018 15.19
APTOPIX Russia Daily Life
Zoran Potič
Zoran Potič

Ljubljana – Zaradi primera Skripal v Veliki Britaniji so se napetosti povečale tudi v vrhu slovenske politike. Medtem ko Borut Pahor zagovarja tršo držo, da mora Slovenija sprejeti ukrep proti Rusiji, je vlada le poklicala slovenskega veleposlanika v Rusiji na pogovore.

Medtem ko je Slovenija danes med zadnjimi v Evropi sprejela ukrep proti Rusiji zaradi primera Skripal (zastrupitev upokojenega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčerke z nevarnim živčnim plinom Novičok v Salisburyu), je zunanji minister Karl Erjavec že opravil pogovor s slovenskim veleposlanikom v Ruski federaciji Primožem Šeligo.

Po dnevih čakanja na slovenski izraz solidarnosti z Veliko Britanijo, ko so članice organizacije Nato in EU že izgnale več kot sto ruskih diplomatov, je nekoliko nenavadno, da je Erjavec le nekaj ur po sklepu vlade že opravil pogovor s slovenskim veleposlanikom v Rusiji. Odgovor se skriva v dejstvu, da je bil Šeligo ves čas diplomatske krize med članicami Nata in Rusijo že v Sloveniji in se mu ni bilo treba na vrat na nos odpraviti na let proti Ljubljani. Po poizvedovanjih, zakaj je bilo tako, smo dobili neuradni odgovor, da je bil Šeligo na dopustu iz povsem zasebnih razlogov.

Ne najblažji ukrep

Vsekakor pa, kot pojasnjujejo poznavalci diplomatskih pravil, Slovenija ni izbrala najblažjega ukrepa proti Rusiji, ampak drugega na lestvici stopnjevanja pritiska na neko državo. Najmilejša oblika bi bila, denimo, vabilo ruskemu veleposlaniku v Sloveniji, naj se zglasi na pogovoru na ministrstvu za zunanje zadeve, druga raven pa je poziv veleposlaniku, da se oglasi na konzultacijah. Naslednji ukrep bi bil lahko začasni odpoklic veleposlanika, med radikalnejšimi ukrepi pa je tudi izgon diplomatov, kar so storile številne države članice Nata in EU v primeru afere Skripal. S tem ukrepom se je Slovenija uvrstila v klub držav, kjer so Luksemburg, Slovaška, Malta in Bolgarija, ki so prav tako poklicale svoje veleposlanike na pogovor.

Diplomacija v zakulisju

Zanimivo v tej zgodbi ni samo dejstvo, da si je slovenska vlada vzela precej časa za diplomatsko odločitev, na kakšen način izraziti solidarnost z zaveznico Veliko Britanijo, ampak tudi javni nastopi predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v teh dneh večkrat predstavil svoje mnenje, da bi Slovenija morala ukrepati v primeru Skripal. Medtem ko se vladni predstavniki na najvišji ravni niso sešli z veleposlanico Velike Britanije Sophie Honey, se je Pahor z njo sestal. Po srečanju je predsednik republike zavzel stališče, da bi Slovenija morala ukrepati in se postaviti ob bok državam, ki so solidarne z Veliko Britanijo. »Ko naši zavezniki zaradi nekega pomembnega dogodka menijo, da bilo dobro izkazati solidarnost z državo, v kateri se je nekaj glede varnostnega položaja zgodilo, potem mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je,« je dejal Pahor.

Cerar je danes ob predstavitvi sklepa o pozivu veleposlanika na pogovor izrekel nekaj kritičnih besed na računa Pahorja. Opozoril je, da se predsednik republike ni posvetoval z vlado in da bi bilo to prav, ker je, tako premier v odstopu, jasno, da zunanjo politiko Slovenije ureja vlada. »Razumem, da ima svoje poglede, ne nazadnje je predsednik države, je pa v tem primeru vlada tista, ki oblikuje politiko in pri tem se moramo usklajevati,« meni Cerar. Premier v odstopu je tudi zagotovil, da je bil ukrep vlade sprejet soglasno, predvsem pa »ustrezen in primeren«, strožji ne bi bil na mestu. Cerar je Pahorju tudi odgovoril, da je Slovenija odgovorna članica EU in Nata, vendar to ne pomeni, da Slovenija »slepo sledi nekim mnenjem, ocenam, ampak vsako zadevo premislimo in se odločimo tako, kot menimo, da je prav«.

Morda ni nezanemarljiv podatek, da je bil v zadnjih dneh bolj kot običajno aktiven veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent R. Hartley. Ali se je srečal s Pahorjem, iz urada predsednika republike nismo dobili dogovora, se pa je v sredo v prostorih vlade mudil v družbi direktorice direktorata za Srednjo Evropo na zunanjem ministrstvu ZDA Jennifer Bachus, kjer sta opravila pogovor z državnim sekretarjem za nacionalno varnost Erikom Kopačem. V vladi so nam pojasnili, da je bilo srečanje dogovorjeno že več kot pred mesecem dni, ko še ni bilo primera Skripal, nismo pa dobili dogovora, ali je bila ta tema na pogovoru načeta.

Navodila vladi

Kot tretji dejavnik v določanju smernic slovenske zunanje politike v primeru Skripal se poskuša uveljaviti odbor za zunanjo politiko. Predsednik OZP Jožef Horvat je ob sklicu seje (ki bo 5. aprila) dejal, da bodo obravnavali možnost pridružitve Slovenije skupini držav, ki so zaradi primera Skripal izgnale ruske diplomate. Na OZP naj bi, kot je dejal, dali navodilo vladi, ki zgolj opravlja tekoče posle in torej brez navodil državnega zbora ne bi smela ukrepati.