Etične komisije v pravosodju na pohodu

Ljubljana – Danes se izteče rok, ki ga je v pozivu sodnikom, naj se potegujejo za pet mest v komisiji za etiko in integriteto, določil sodni svet. Gre za obveznost, ki jo sodništvu nalaga spremenjeni zakon o sodiščih in ki jo zagovarja pravosodni minister Goran Klemenčič.

Predsednica sodnega sveta, vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel, nam je pojasnila, da je sodni svet še pred današnjim dnem sodišča ponovno pozval, naj predlagajo kandidate za petčlansko komisijo. Ali bo poziv uspešen, bomo izvedeli 3. septembra. Po poslovniku mora sodni svet izmed sodnikov imenovati petčlansko komisijo za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Prav tako mora imenovati tudi sodnika svetovalca, ki ni član komisije in ki bo na razpolago sodnikom za posvetovanja pri vprašanjih, povezanih s strokovno etiko oziroma združljivosti zunajsodnih sodnikovih dejavnosti z njegovim položajem.

Za odkrito razpravo

Klemenčičev predlog o ustanovitvi posebnih etičnih komisij je bil v preteklosti v pravosodju deležen kritik, saj da se s tem javnosti pošilja napačen signal. Sklepali bi namreč lahko, da je sodstvo kot tretja veja oblasti tisto, ki ima za razliko od izvršne in zakonodajne oblasti – niti vlada niti državni zbor namreč nimata etičnih kodeksov – z etiko in integriteto veliko težav, zato je nujno zakonodajno urejanje tega vprašanja. Končina Peternelova meni, »da bo pomembna naloga komisije organizacija posvetov na področju etike in integritete z odkrito razpravo o vprašanjih, s katerimi se sodniki dnevno soočajo. Mislim, da ustanovitev komisije ne pomeni kritike, da so sodniki v svojih ravnanjih neetični, temveč je njena ustanovitev koristna, saj lahko poveča občutljivost sodnikov za to, da se zaupanje v sodstvo gradi na zaupanju posameznemu sodniku, to pa na ravnanju tega sodnika tako v poklicnem kot v zasebnem življenju.«

(Ne)obvezno

Predsednica sodnega sveta tudi izpostavlja, da pomen dela komisije vidi tudi v zavzemanju načelnih stališč, ki morajo biti »premišljena in tudi prepričljivo utemeljena.« Komisija bo sicer obravnavala predloge, ki jih bo dobila od različnih predlagateljev (ali jih bo ali jih ne bo, bo stvar njene presoje, če jih ne bo, bo morala o tem obvestiti predlagatelja), obvezno pa bo morala obravnavati tiste, ki jih bodo nanjo naslovili člani komisije, člani sodnega sveta, predsednik vrhovnega sodišča in pravosodni minister.

Tožilci pred enako nalogo

Pred enako nalogo je tudi državnotožilski svet. Zakon ustanovitev komisije za etiko in integriteto nalaga tudi tožilcem. Predsednica državnotožilskega sveta, upokojena vrhovna državna tožilka Alenka Mežnar, nam je povedala, da imajo tožilstva čas za predlaganje članov komisije do 1. septembra, državnotožilski svet pa se bo do kandidatur opredeljeval 16. septembra. Koliko je med tožilci zanimanja za članstvo v komisiji, nima informaCIJ.