Tiskane izdaje
Ljubljana - Ni še jasno, kdaj se bo premier Miro Cerar odpravil v Zagreb, kjer bi se z gostiteljem Andrejem Plenkovićem pogovorila, morda dogovorila o implementaciji arbitražne sodbe o poteku meje med državama. Čeprav se diplomaciji zelo trudita, da bi se to zgodilo, so sporočila iz Piranskega zaliva - incidenti - pomenljiva.
Po razglasitvi arbitražne sodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško sta se v slovenskem političnem prostoru oblikovali dve smernici pristopa do Hrvaške, ki ne sprejema sodbe in se o implementaciji noče niti pogovarjati. V precepu je zlasti premier Miro Cerar, ki po julijskem srečanju z Andrejem Plenkovićem v Ljubljani v teh dneh tehta, ali naj nadaljuje dialog s sosednjo državo, ki ne vodi nikamor. Hrvaška oziroma predsednik njene vlade je namreč ribiče v Savudriji spodbujal, naj mirno lovijo v – po sodbi arbitražnega sodišča – slovenskih notranjih vodah.
Erjavec in Pahor o različnih pristopih do Hrvaške
To je precej vznejevoljilo slovenskega ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, ki je po zadnjem incidentu še bolj prepričan, da se Slovenija sploh ne bi smela pogovarjati s Hrvaško, dokler ta ne spremeni stališča in prizna arbitražne sodbe. »Slovenija zamuja z implementacijo. Namesto dialoga gredo zadeve v smeri okupacije ozemlja, ki je po odločitvi arbitražnega sodišča slovensko,« pravi Erjavec.
Zunanji minister svetuje premieru, naj ne hodi v Zagreb. Drugačno stališče zagovarja predsednik republike Borut Pahor, ki se je ob predstavitvi svoje predsedniške kandidature predstavil kot vnet zagovornik dialoga. Po njegovem se je treba pogovarjati, četudi na začetku ni nobenega rezultata. »Vodimo dialog, uberimo to pot, ker bo tudi po incidentih in konfliktu treba sesti za omizje in poiskati rešitev,« razkriva svojo filozofijo Pahor. Sam pravi, da ima vizijo, kako razvozlati aktualni klobčič s Hrvaško, ki bi ga lahko predstavil na ustreznih političnih forumih.
Ko sta se Cerar in Plenković poslavljala po hrvaškem obisku v Ljubljani, sta se zavezala, da se septembra znova srečata v Zagrebu. Diplomaciji obeh držav, ki sta odgovorni za pripravo sestanka, doslej še nista našli čarobne formule, ki bi omogočila srečanje. Cerar vztraja pri eni in edini točki dnevnega reda, se pravi implementaciji arbitražnega sporazuma, Plenković se želi temu izogniti. Torej, naj gre Cerar v Zagreb ali ne?
Potrpežljivi in državotvorni
Dileme
Nekdanji veleposlanik in dober poznavalec mednarodnih odnosov in regije Borut Šuklje pravi: »Seveda se je treba pogovarjati, toda do srečanja predsednikov vlad morajo biti izpolnjeni pogoji, ki bodo sestanek upravičili. Cerar jih je z dosedanjimi izjavami postavil, priprava sestanka in vsebine pa bi morala biti pred tem delo tihe diplomacije. Znotraj tega je treba tako politično kot diplomatsko oceniti, ali so izpolnjeni osnovni pogoji srečanja premierov. Zgolj pogovor o nestrinjanju z mednarodno veljavno razsodbo arbitražnega sodišča lahko vodi samo v nove zaostritve.« Šuklje meni, da v tem trenutku Hrvaške ni mogoče prepričati, ker da v kabinetu hrvaškega predsednika vlade ocenjujejo, da pomeni sporazum s Slovenijo spoštovanje mednarodnega sporazuma, to pa bi povzročilo vladno krizo.
Visokošolski učitelj na katedri za mednarodne odnose na FDV in svetovalec predsednika državnega zbora Milana Brgleza za stike z javnostmi Boštjan Udovič meni, da bi se Cerar moral odpraviti v Zagreb. »Slovenija mora pokazati Hrvaški in EU, da želi udejanjiti sodbo. Če predsednik vlade v Zagreb ne gre, bomo izpadli kapriciozni. Države EU si bodo nato po pilatovsko umile roke in potem bo arbitražna odločba kaj hitro bilateralno vprašanje,« pravi Udovič. A konstruktivnost ne pomeni, dodaja, da se mora Slovenija pustiti poniževati. Srečanje v Zagrebu bi lahko bilo prelomno v smislu, da bo potem imela Slovenija legitimnost za bolj odločno držo, da bo lahko tudi od EU zahtevala, da naredi svojo domačo nalogo in prisili Hrvaško k spoštovanju razsodbe, meni Udovič.
Strinja se z Erjavcem, da mora imeti potrpežljivost Slovenije meje, a zaradi volitev v Nemčiji in Avstriji še ni pravi čas za rokohitrske akcije. Hrvaško je treba osamiti, dodaja Udovič: »Igrati moramo na dveh ravneh – biti konstruktivni navzven, sočasno pa diplomatsko nepopustljivi navznoter.«
Udovič meni, da bo morala biti Slovenija potrpežljiva, politiki pa državotvorni. Tandem Cerar-Erjavec za zdaj deluje po načelu dober-slab policaj. »Upam, da sta se za takšno taktiko dogovorila,« sklene Udovič.
