Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob 60. obletnici Evropske unije, ki so jo v soboto zaznamovali v Rimu, in po številnih evropskih mestih, lahko s pomočjo tokratne ankete Dela ugotovimo, da so državljani in državljanske Slovenije kljub vsem težavam še vedno pripadni ideji EU.
Ko anketirane po trinajstih letih od vstopa Slovenije v Evropsko unijo in po šestdesetih letih od podpisa rimske pogodbe (začetek povezovanja držav Belgije, Francije, Italije, Luksemburga, Nizozemske in Zahodne Nemčije v gospodarsko in jedrsko skupnost) vprašamo, ali se čutijo državljane EU ali ne, se s tem strinja več kot polovica sodelujočih, skoraj 40 odstotkov jih odgovarja, da ne. Pri tem je zanimivo, da se, ko križamo sociodemografske podatke, s tem, da se čutijo državljane EU, najbolj strinjajo upokojenci.
Pri naslednjem vprašanju dobimo jasnejšo sliko, kaj EU pomeni večini prebivalcev Slovenije. Ko anketirane vprašamo, kaj jim osebno pomeni EU, poudarijo predvsem dve stvari: potovanje brez meja (69 odstotkov) in evro (61 odstotkov). Velikemu deležu sodelujočih (38 odstotkov) v anketi pomeni EU napredek, a tudi birokratizacijo (30 odstotkov). Nato sledita možnost zaposlitve (27 odstotkov) in mir (24 odstotkov). Prednost imajo torej zgolj pozitivne konotacije. Negativnih asociacij ob omembi EU, kot so izguba identitete, kriminal in grožnje, anketiranci večinoma ne povezujejo z EU.
Kljub optimizmu, ko več kot 60 odstotkov vprašanih meni, da je EU ob vseh težavah vendarle uspešen projekt - da to ni, meni dobra četrtina - pa ni mogoče prezreti tudi pesimizma. Razmere, kakršne so zdaj, ne gredo v pravo smer, meni nekoliko več kot polovica vseh vprašanih, le slaba četrtina meni nasprotno, da se zadeve spreminjajo v pravo smer. Dobra četrtina je neodločnih in se ni mogla opredeliti. Pri ocenjevanju uspešnosti projekta EU izstopajo podatki, da EU za uspešno ocenjujejo podporniki SMC, SD, ZL, moški in ljudje z visokošolsko izobrazbo, nasprotno menijo brezposelni.
Ker EU pomeni zapleteno politično in institucionalno strukturo za zdaj še 28 držav članic, nas je zanimalo, ali anketiranci razumejo delovanje EU. Največ vprašanih je odgovorilo, da delovanja EU ne razumejo niti dobro niti slabo, četrtina vprašanih pa pravi, da delovanje EU slabo razumejo. Dobra četrtina je odgovorila, da dobro razume ustroj in delovanje EU. Sklepamo lahko, da Slovenci slabo poznajo delovanje EU in da bi bilo treba na tem področju, da bi se evropska ideja še bolj utrdila med ljudmi, storiti še veliko.
Ko smo na koncu ankete vprašali še o vlogi Slovenije v EU, smo dobili sliko, ki je skladna z nacionalnim značajem majhnosti in pomanjkanja samozavesti. Več kot 80 odstotkov anketiranih namreč meni, da je vpliv Slovenije v institucijah EU majhen ali zelo majhen. Da ima nekaj vpliva, meni manj kot dva odstotka vprašanih. To posredno potrjuje ugotovitev, da anketirancem sploh ni jasno, kako EU deluje institucionalno in kakšno vlogo imajo v tej strukturi države članice.
In kako je Slovenija v 13 letih članstva to izkoristila sebi v prid, dobro ali slabo? Bolj slabo kot dobro, lahko sklepamo na podlagi odgovorov. Natančno 40 odstotkov vprašanih meni, da je Slovenija slabo izkoristila članstvo EU, da je to izkoristila dobro, meni dobra petina vprašanih, da niti dobro niti slabo pa meni dobra tretjina. Da je Slovenija dobro izkoristila EU, menijo moški, da slabo pa podporniki SDS, anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo in ženske.
