EU: kako vrniti zaupanje državljanov?

Ljubljana – »Ukrepaj! Sodeluj! Vplivaj!« (v angleščini »Act. React. Impact.«) To je slogan kampanje evropskega parlamenta in evropske komisije, ki se je začela 10. septembra in bo trajala do sestave novega parlamenta in imenovanja predsednika evropske komisije prihodnjo pomlad.

Volitve v evropski parlament bodo v vseh članicah EU v tednu od 22. do 25. maja, odvisno od pravil, ki veljajo v posamezni državi članici. Kampanja, ki bo potekala v štirih fazah, začela pa se je z zadnjim nastopom predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa pred evropskimi poslanci, je uradno namenjena obveščanju državljanov o novih, širših pristojnostih evropskega parlamenta. Po novem bo ta namreč soodločal o 80 odstotkih zakonodaje. Novost je tudi, da bodo v skladu z lizbonsko pogodbo stranke vnaprej, pred volitvami, napovedale, koga bodo podprle za novega predsednika evropske komisije. To naj bi volivce povezalo z Brusljem, saj s svojim glasom odločajo tudi o prihodnjem voditelju evropske vlade.

Seveda pa je ključni cilj kampanje, da bi državljane, razočarane in tudi jezne zaradi slabih, prepoznih ali nezadostnih odločitev oblasti v Bruslju, motivirali, naj sploh pridejo na volišča. Udeležba je, kot je znano, iz mandata v mandat manjša. V Sloveniji je na zadnjih evropskih volitvah glasovalo 28 odstotkov upravičencev, med njimi samo 18 odstotkov mladih. Ker je zlasti po polomu v Grčiji in na Cipru Bruselj postal glavna tarča protestov jezne mladine, je mogoče pričakovati, da bo prihodnje leto še slabše. »Če kampanja ne bo dovolj prepričljiva, ljudje ne bodo prišli na volišča ali pa bodo dali svoj glas proti,« je slovenske poslance na zadnji seji parlamentarnega odbora, na kateri so odprli razpravo o pripravah na evropske volitve, opozorila evropska poslanka Tanja Fajon.

Evroskeptiki na volitve

Po pesimističnih ocenah bi prihodnje leto zaradi majhne udeležbe v evropski parlament lahko prišlo kar od 30 do 40 odstotkov skrajnih političnih skupin, desnih in levih. »To bi lahko bil konec EU,« je pesimistična poslanka Janja Klasinc. Seveda pa populizma, nacionalizmov in radikalizmov, ki se širijo v Evropi, ne gre mešati z upravičenim nezadovoljstvom z evrobirokracijo in neučinkovitostjo bruseljskih institucij. Poslanec Jožef Kunič, denimo, opozarja, da ni videti, da bi se evropska komisija bala evroskepticizma: »Birokratski voz pelje po svoje in ga ne zanima, kaj se, recimo, dogaja med volivci v Grčiji in na Cipru. Noben komisar ali šef direktorata še ni odgovarjal za slabo delo, v nasprotju z ministri nacionalnih vlad.«

V kampanji tudi protestniki

Na kritike, da EU ni izpolnila pričakovanj, bodo v kampanji pač morali dati »čim bolj jasna sporočila, kar je sicer težko, ker je bruseljski jezik zelo zapleten«, pravi Fajonova. Odgovore bo očitno poskušala dati tudi pravkar začeta kampanja. V promocijskem filmu, ki je že na portalu youtube, vidimo tudi mlade protestnike na ulicah in policiste s ščitniki. Najslabše bi bilo, je razumeti sporočilo organizatorjev, če bi armada nezadovoljnih in brezposelnih Evropejcev izgubila upanje, da s svojim glasom v EU lahko še karkoli spremenijo.