EU kot okvir za proaktivno zunanjo politiko

Ljubljana – Ključna zunanjepolitična usmeritev bo krepitev mednarodne prepoznavnosti države in boljše izkoriščanje priložnosti članstva v EU, piše v osnutku koalicijskegasporazuma. Onkraj splošnih parol, ki smo jih vajeni, ni videti veliko, kar bi nakazovalo odmik od dosedanje prakse.

V uvodu je sicer poudarjeno, da mora Slovenija z bolj aktivno in verodostojno politiko izkoriščati priložnosti, ki jih ponuja članstvo v Evropski uniji, vendar česa bistveno bolj konkretnega ni mogoče prebrati. Nedejavna politika v EU, kjer se Slovenija po letu 2004 ni pozicionirala, oziroma pomanjkanje vizije in strateškega cilja v desetletju članstva, so zaznamovali preteklo zunanjepolitično ravnanje. Osnutek koalicijskega sporazuma resda navaja, da bo »doseženo na področju zunanje politike koalicija nadgradila z zastavitvijo ambicioznih ciljev«, vendar v nadaljevanju o teh ambicijah dokument ne pove nič več.

Celovitejša integracija v EU

Dokument na ravni splošnega uvodoma govora o »suvereni«, »državniško naravnani« in »nacionalni zavedni« zunanji politiki, ki spoštuje mednarodne zaveze, Slovenija »mora imeti konsistentno in koherentno zunanjo politiko, ki bo zastopala mednarodne interese v mednarodnem prostoru in EU«. Največ pozornosti namenja evropskemu okolju: »EU dimenzije je treba čim celoviteje integrirati v celotno delovanje slovenske države in družbe«. O kakih drugih mednarodnih organizacijah ne govori. Pomembna usmeritev scela naj bi bila povrnitev kredibilnosti države, koalicijske partnerice prisegajo na »proaktivno zunanjo politiko in načelno diplomacijo«.

Med ukrepi je navedena »srednjeročna nadgraditev obstoječega sistema gospodarske diplomacije«, s čimer bi krepili preusmeritev na hitro rastoče trge. S tem je povezano tudi »slovensko predstavljanje v tujini, ki bo temeljilo na jasni podpori gospodarski diplomaciji in novi mreži konzularnih in drugih predstavništev«. Nova koalicija napoveduje prenovo deklaracije o zunanji politiki v prvi polovici leta 2015 in sprejetje nove zunanjepolitične strategije do leta 2020 oziroma njenega osnutka do konca tega leta. Oboje naj bi poenotilo zunanjo politiko in vzpostavilo merilo za presojo učinkovitosti diplomatske dejavnosti in reorganizacijo ministrstva.

Specializacija zunanje politike

Prihajajoča vlada Mira Cerarja se zavzema tudi za več specializacije v zunanji politiki, obljublja znotrajsektorsko uskladitev in modernizacijo diplomacije. V zvezi s posodobitvijo Mladike in diplomatske mreže dokument omenja »vzpostavitev sistema rednega sprejemanja novih diplomatov v redno delovno razmerje« in »ohranjanje določene mere odprtosti za kvalificirano zavzemanje najvišjih funkcij v diplomatski mreži«. Vemo, slednje pomeni odprta vrata za politična, strankarska imenovanja, ki so doslej močno bremenila delovanje in podobo slovenske diplomacije.

☞ Delov sklep

Stranke nove koalicije podobno kot v dosedanjih dokumentih nizajo temeljne usmeritve o gospodarski diplomaciji, uveljavitvi v EU, izoblikovanju mednarodne prepoznanosti, načelni zunanji politiki. Iz dokumenta pa ni zaznati, da bi Slovenija, ki že deset let nima zunanjepolitične zgodbe, vedela, kaj hoče, opredelila svoje ambicije. Kako naj se pozicionira v Evropski uniji, ki ji slovenska država večinoma samo sledi, ni jasno.

Pomenljivo je, da ni niti z besedo omenjena profesionalna diplomacija, kar bi bilo glede na škandale v diplomaciji v preteklih letih nujno. Osnutek koalicijske pogodbe govori o odprtosti za zasedanje najvišjih položajev, kar ni obet, da bi se država odmaknila od dosedanje prakse, ko so veleposlaniške funkcije zasedali kadri, lojalni strankam, ne državi. Ker zunanja politika očitno ni resor, ki bi Cerarjevo vlado kaj prida zanimal, ni videti, da se bo kaj spremenilo.