Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropska komisija je Sloveniji včeraj sprostila črpanje 77 milijonov evrov iz proračuna EU. Sprostitev preostalih 165 milijonov lahko pričakujemo kmalu, predvidoma že septembra, saj pri pregledu dodatnih 12 projektov ni bilo ugotovljenih napak.
Evropska komisija (EK) je Sloveniji v torek sprostila črpanje 77 milijonov evrov iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture, 165 milijonov evrov iz programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov pa ostaja zamrznjenih.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je moralo za ponovno sprostitev zaradi goljufij zamrznjenih izplačil evropskih sredstev iz programa za regionalni razvoj dodatno preveriti deset projektov, ki jih sofinancira bruseljska blagajna. Pregledali so še dva več, nadzor pa ni pokazal nepravilnosti, so nam v torek sporočili z ministrstva. Slovenija je tako izpolnila prvi pogoj za odmrznitev črpanja evropskih sredstev tudi iz tega programa.
Spomnimo, evropska komisija (EK) je že 3. maja letos zaradi ugotovljenih goljufij in drugih nepravilnosti v skupni višini šest milijonov evrov zamrznila izplačila Sloveniji iz dveh programov izmed treh, financiranih z evropskim denarjem. Sloveniji je tako ustavila nakazilo kar 242 milijonov evrov iz proračuna EU.
Lanska revizija urada za nadzor proračuna, ki je pod drobnogled vzela vzorec 71 projektov iz leta 2011, je namreč ugotovila za 4,5 milijona evrov goljufij pri porabi denarja in za 1,5 milijona drugih nepravilnosti. Glede teh zadnjih je urad v 23 primerih odkril neupravičene izdatke pri porabi sredstev, pri šestih kršenje določil zakona o javnem naročanju, pri treh pomanjkljivo revizijsko sled (torej nejasnosti pri poteku projekta) ter pri dveh neustrezen izbor dobaviteljev.
Obe podjetji
V prvem primeru so revizorji ugotovili, da igrišče za golf, za katero je podjetje Golf projekti dobilo 1,1 milijona evropskih sredstev, ni bilo zgrajeno, v drugem pa je podjetje Instrumentation Technologies za 1,3 milijona evrov namesto nove opreme kupilo staro. V podjetju Golf projekti sicer trdijo, da so igrišče zgradili, a jim ga je uničila povodenj, pri Instrumentation Technologies pa so prejeta evropska sredstva že vrnili. MGRT je odgovorne pri obeh podjetjih ovadil Evropskemu uradu za boj proti goljufijam in tudi našim organom pregona zaradi suma goljufije.
Evropska komisija je zaradi obeh goljufij od MGRT zahtevala več nadzora nad porabo sredstev na terenu za hitrejše odkritje goljufov in več administrativnih kontrol, ki bi morale opozoriti na preostale nepravilnosti.
Dosledno izvajanje pregleda dokumentov za vsak projekt lahko pravočasno razkrije neupravičene izdatke in druge nepravilnosti, nam je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Monika Kirbiš Rojs. Akcijski načrt za izboljšanje nadzora so že posredovali na EK, in če bo ta evrobirokrate zadovoljil, bo Slovenija septembra spet lahko črpala sredstva iz vseh programov, ki jih financira EU.
Kdo je kriv?
Kdo je odgovoren za zamrznitev sredstev? Vzrok zanjo je bil prav gotovo slab nadzor tako organa upravljanja, torej nekdanje službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (SVLR) in zdaj MGRT, kot tudi vmesnih teles, torej ministrstev, ki pripravljajo evropske projekte. Ti so prvi, ki bi morali zaznati pomanjkljivosti in napake, meni Aleksander Aristovnik z ljubljanske fakultete za upravo. Pritrjuje mu Monika Kirbiš Rojs, a opozarja, da nadzor vseh projektov na terenu zaradi njihovega obsega (trenutno jih poteka okoli 5000) ni mogoč. »Kljub temu menim, da bi moral tudi skrbnik projekta včasih na teren pogledat, kaj se dogaja,« je povedala državna sekretarka na MGRT.
Projekt smledniškega igrišča za golf je sicer nadziral direktorat za turizem na MGRT, nabavo medicinske opreme pa nekdanja tehnološka agencija oziroma zdajšnji Spirit. Pa bodo birokrati, odgovorni za spremljanje obeh projektov, zaradi nepravilnosti kaznovani? »Jaz sem na to opozorila njihove šefe, zdaj pa je od direktorjev odvisno, kako bodo ukrepali,« pravi Kirbiš Rojsova.
Če vseh goljufov zaradi velikega števila projektov in omejenih možnosti kontrole na terenu ni mogoče odkriti, pa ni izgovorov za odpoved nadzora nad drugimi ugotovljenimi nepravilnostmi. Ker so te administrativne narave, bi jih morali po mnenju Kirbiš Rojsove skrbniki projektov na posameznih ministrstvih ob pregledu dokumentacije opaziti.
***
Anže Voh Boštic je ustanovitelj in urednik spletnega portala podcrto.si
