Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropski poslanci iz Slovenije so sestavo prihodnje Evropske komisije pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja danes za STA ocenili bolj ali manj zadržano. Najmanj so zadovoljni nad komisarsko kandidatko iz Slovenije Alenko Bratušek. Člani Evropske ljudske stranke (EPP) so vidno razočarani.
Milan Zver (SDS/EPP) je na današnji seji EPP v Bruslju v uvodnem poročilu o političnih razmerah v Sloveniji kolegom iz drugih članic EU izpostavil, da je odhajajoča slovenska premierka Bratuškova »čas od volitev naprej izkoristila za samokandidaturo za položaj komisarke«. Menil je, da je sklep, s katerim je njena vlada v odhodu potrdila Junckerjevo listo, »nezakonit, saj je bil sprejet v nasprotju z zakonom o vladi ter zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije«, so sporočili iz Zverove pisarne.
Izrazil je tudi prepričanje, »da je še čas, da bi lahko Evropska komisija dobila dobrega komisarja z jasno proevropsko usmerjenostjo in z osebno integriteto tudi iz Slovenije«. Kritičen je bil tudi spričo neodzivnosti Junckerja »do pobud, ki so prihajale iz vrst EPP«.
Zverova strankarska kolegica Patricija Šulin (SDS/EPP) je bila bolj pozitivna glede organizacijske strukture nove Evropske komisije in je ocenila, da se v njej dobro odražajo »izzivi, ki so pred EU«. Izrazila je zadovoljstvo, da so posamezna področja združena v projektne skupine, ker bo to povečalo učinkovitost, in da je veliko kandidatov, ki so zasedali visoke politične funkcije v svojih državah, in manj birokratov.
Hkrati je sicer dodala, da »če želimo krepiti zaupanje ljudi v evropski projekt, potrebujemo v vodilnih evropskih institucijah kredibilne ljudi«, kar pa po njenih besedah ne velja za Bratuškovo, ki da zagovarja protievropsko politiko. »Pri njenem (samo)imenovanju pa je preveč nepravilnosti, ki jih ne odtehta niti to, da bi Slovenija dobila podpredsedniško mesto in močan resor,« je pojasnila v izjavi za STA.
Franc Bogovič (SLS/EPP) je napovedal, da je zanj »podpora Junckerjevemu predlogu kandidatke Bratuškove za slovensko komisarko nemogoča in nesprejemljiva«, hkrati pa pozval prihodnjega predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, naj predlaga drugega kandidata, konkretneje bivšo evropsko poslanko iz SDS Romano Jordan.
Izrazil je tudi zaskrbljenost, da bo »rezultat EPP na ravni nacionalnega parlamenta v Sloveniji v prihodnje še slabši, če bo Bratuškova ostala Junckerjeva izbira za slovensko komisarko«. Izpostavil je še, da Bratuškova »nima ustreznih strokovnih in izkustvenih referenc za vodenje področja, ki ga obsega t. i. energetska unija«.
Tanja Fajon (SD/S&D), ki je bila sicer tudi sama na seznamu komisarskih kandidatov iz Slovenije, je glede Junckerjeve ekipe spomnila, da bodo morali vsi kandidati še čez zaslišanja v Evropskem parlamentu. »Ali bo to tudi končna ekipa in ali bo zmagovalna, kot jo je poimenoval Juncker, bodo pokazali prihodnji meseci in leta. Šele takrat bo tudi čas za komentarje o usposobljenosti in uspešnosti dela posameznikov,« je menila.
Lojze Peterle (NSi/EPP) je dejal, da mu je »generalna zasnova nove komisije všeč«. »Juncker je organizacijsko strukturo priredil glavnim ciljem komisije. Med glavnimi nosilci prevladujejo ljudje jasne proevropske usmeritve in z uspehi pri reformah,« je menil. A hkrati dodal, da mu je »žal, da Slovenija v tem smislu ni ponudila enakovredne kandidature«.
Ivo Vajgl (Desus/Alde) je dejal, da Junckerjeva komisija ne odraža njegovih osebnih prioritet, »ampak manevriranje v okviru zahtev, pričakovanj in želja držav članic«. Ker je Junckerja podprl kot prihodnjega predsednika Evropske komisije in kot avtorja programa, ki ga je predstavil Evropskemu parlamentu, »podpiram tudi njegov izbor komisarjev«, ki pa bodo morali »potrditi svojo kompetentnost na zaslišanjih v Evropskem parlamentu«.
Glede Bratuškove je spomnil, da je tudi Juncker na novinarski konferenci pojasnil, kaj ga je pri tem predlogu vodilo in s kom se je posvetoval. »Čas je, da v Sloveniji na spodoben in dokončen način sklenemo razpravo o obtožbah ki zadevajo (ne)zakonitosti in druge resnične ali domnevne nepravilnosti v postopkih kandidature Bratuškove. Z vsakim dnem, ko vprašanja o zakonitosti in moralnosti ostajajo odprta in prepuščena strastem, Slovenija izgublja,« je poudaril Vajgl.
Tudi Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni) je opozoril, da bodo morali kandidati še skozi zaslišanja, ki da ne bodo lahka. »Dejstvo pa je, da smo pri Zelenih več pričakovali od prihodnje Evropske komisije, predvsem da bi bila struktura bolj koherentna za izzive, ki so pred EU,« je dejal in pojasnil, da obžalujejo, da so bili v nekaterih primerih pomembnejši nacionalni in strankarski interesi kot same kompetence. Izpostavil je tudi, da čeprav je predlaganih devet žensk, je to še vedno premalo glede na celotno število komisarjev.
Zeleni so izpostavili tudi dva kandidata kot problematična - da bo lord Hill pokrival občutljivo področje bančne unije, so nekateri označili celo za provokacijo, kandidatura Tiborja Navracsicsa pa je sporna glede na politično stanje na Madžarskem, je pojasnil.
Glede Bratuškove pa je dejal, da je bil tudi Juncker »verjetno seznanjen z vsemi pomisleki, razlogi in postopki«, ki so potekali ob njenem imenovanju. »Če odštejemo domače prepire, pa moram reči, da gre pri Bratuškovi glede podpredsedniškega mesta za energetsko unijo vendarle za položaj, ki ga Slovenija še ni imela,« je izpostavil Šoltes.
Romana Tomc (SDS/EPP) se na prošnjo za odziv še ni odzvala.
