Tiskane izdaje
Ljubljana - Za zaščito socialno najbolj šibkih so poslanci vseh strank popravili zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v kazenskem zakoniku so določali, da novinarjem, če objavijo zaupnosti, ne bo treba nujno v zapor, izvolili so vrhovnega sodnika in potrdili nadomestnega poslanca.
Presenetljivo pa niso za še šest let imenovali že dosedanjega viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabjana. Podaljšanju mandata, ki ga je predlagal guverner Boštjan Jazbec, je nasprotovala SDS zaradi zloma bančnega sistema, ki ga z milijardnimi nakazili rešujejo davkoplačevalci. »Če isto stvar ponavljaš na isti način, ne moreš pričakovati drugačnega ali pa boljšega rezultata,« je že pred tednom pojasnil Jože Tanko (SDS). Za Fabjana je tajno glasovalo 45 poslancev ali eden premalo. Predsednik zbora Milan Brglez (SMC) je predsednika Boruta Pahorja obvestil, da mora ponuditi novega kandidata.
Z novelo zakona o izvršbi so poslanci povišali minimalni znesek, ki ga dolžniku ni mogoče rubiti, s spremembami pa je vlada izpolnila zaveze iz Socialnega sporazuma: onemogočila je izvršbo pod znesekom minimalne neto plače, med nerubljive transferje uvršča veteranski dodatek, prejemek ob namestitvi otroka v rejništvo in po zakonu o urejanju trga dela.
Klemenčič: To je nedostojno
Na novo so uredili položaj dolžnikov, ki zaradi nerednega plačevanja plač, zakasnitve pri odločanju o socialnih pravicah ali slabe solventnosti delodajalca naenkrat dobijo prejemke za več preteklih mesecev. »Ena ključnih in pomembnejših sprememb predstavlja zakonsko omejitev nedopustne in celo nedostojne prakse nekaterih bank, ki so pri izvršbah doslej zaračunavale neposredno iz tekočih računov komitentov visoke manipulativne stroške prejemnikov denarno socialne pomoči in s tem mimo upnikov posegale v preživetveni minimum teh oseb. Povedano preprosto in drugače, država je prek socialnega transferja nekomu nakazala, recimo, 300 evrov socialne pomoči, banka je od tega 30 evrov, se pravi desetino, pobrala. Ob skrbnem tehtanju ustavne pravice do svobodne gospodarske pobude, socialne komponente lastnine in načela pravne in socialne države smo se odločili za zakonsko omejitev tovrstne prakse, ki je podobno urejena in omejena tudi v drugih državah, konkretno v Nemčiji,« je pojasnil pravosodni minister Goran Klemenčič. Pri Združenju bank Slovenije vztrajajo, da je nedopustno, da se jim zakonsko predpisuje opravljanje dela brez plačila. Ne izključujejo možnosti, da bi banke takšnim komitentom zaprle račune in sodnega izpodbijanja zakona. »Novela zakona o izvršbi je dokaz, da je mogoče z zakonodajo početi tudi dobre stvari v korist državljanov,« je podporo napovedal Vinko Gorenak (SDS), ki je običajno kritičen do predlogov pravosodnega ministra. Tudi v drugih strankah so se strinjali, da je dvig zaščitenega dela prejemkov nujen.
Kdaj objaviti zaupnosti
Poslanci so izglasovali tudi popravke kazenskega zakonika po številnih kazenskih postopkih proti novinarjem, ki so objavljali zaupnosti oblasti. Takšno preganjanje novinarjev škodi ugledu države. A poslanci niso črtali določbe, da se novinarja, ki »brez dovoljenja javno objavi« zaupnosti, kaznuje z zaporom do treh let. Kaznivost objave je v zakoniku od leta 1994. V zaporu po tej določbi doslej ni pristal še noben novinar. Je pa člen omogočal hišne preiskave, prisluškovanja, pa tudi neuspešne kazenske postopke. Poslanci so v zakon dodali izjemo, da razkritje in objava zaupnosti ne bo več kazniva, če »glede na okoliščine primera javni interes po razkritju tajnega podatka prevlada nad javnim interesom po ohranitvi njegove tajnosti in če ni ogroženo življenje ene ali več oseb«.
Za poslanca, ki bo nadomeščal Margareto Guček Zakošek, dokler bo vladna sekretarka, so potrdili igralca Saša Tabakovića (SMC) in s 55 glasovi izglasovali, da bo Borut Vukovič vrhovni sodnik.
