»Factor banki čez noč 50 milijonov, bolnikom pa nič«

Državni proračun naj zagotovi v letu 2017 dodatnih 30 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob, zahteva od vlade skupščina ZZZS. Sprejeli rebalans za 2016, odločanje o finančnem načrtu za 2017 v višini 2,6 milijarde evrov so preložili na 13. december.

V javni zdravstveni blagajni (ZZZS), ki že nekaj let komaj obvladuje položaj, da ne zdrsne v rdeče številke, čakalne dobe pa so medtem narasle, sta se letos pojavili novi težavi: stroški za bolniški stalež so za 36 milijonov evrov večji, kot je bilo načrtovano, stroški za draga zdravila pa so presegli načrtovane za 21 milijonov evrov.

Javni uslužbenci na bolniški

Izrazito narašča bolniški staleži nad 30 dni v javnem sektorju. Na bolniški so največ zaradi kostno-mišičnih bolezni, poškodb in raka, mnogi pa tudi zato, ker so čakalne dobe za preiskave tako dolge, da mine leto ali še več, preden pacient dobi diagnozo in se lahko prične zdravljenje. Ta čas so na bolniški. Uslužbenci javnega sektorja so po besedah analitikov ZZZS izjemno obremenjeni, saj je zaposlenih okoli 160 tisoč, oddelajo pa toliko ur, kot da bi jih bilo 170 tisoč. K povečevanju staleža prispevajo tudi širše razmere. Ljudem se dobesedno splača biti na bolniški: nekateri prekinejo upokojenski status, odprejo sp in gredo potem kmalu na bolniško. Mnenja članov skupščine ZZZS so bila različna; nekateri so apelirali, naj se v novi zdravstveni zakonodaji bolniški stalež časovno omeji in plačilo zniža, drugi pa, da hodijo nekateri ljudje že zdaj bolni v službo; torej je boleznina že zdaj prenizka.

Novih zdravil ne bo

Do velikega naraščanja stroškov za draga zdravila je prišlo zaradi uvedbe novih zdravil za multiplo sklerozo, raka in hepatitis C. Okužbo s hepatitisom C, ki povzroči hudo kronično bolezen, cirozo jeter in raka, je možno zdaj pozdraviti v treh mesecih, a zdravilo je izjemno drago: 40.00 evrov. Lani je dobilo to zdravilo 150 bolnikov. Slovenija je bila do sedaj glede zdravil kot razvite države. »Razmeroma uspešno smo obvladovali stroške in hkrati širili pravice. Vsak mesec smo uvedli vsaj eno novo zdravilo,« je povedal Jurij Fuerst iz ZZZS. Toda zaradi pomanjkanja denarja bo odslej drugače: »Novih dragih zdravil si ne bomo mogli več privoščiti. Začeli bomo krepko capljati za razvito Evropo, če ne bo novih denarnih virov. Predvsem bolniki z rakom bodo hoteli na zdravljenje v tujino,« je dejal Fuerst.

Čeprav je letošnja finančna situacija boljša, kot so predvidevali, in se je v zdravstveno blagajno nateklo 32,8 milijona evrov več, so se zaradi naraščanja stroškov odločili postrgati 21 milijonov iz rezervnega sklada. Sprejeli so rebalans finančnega načrta za letos: ZZZS bo imel enako prihodkov in odhodkov: 2,547 milijarde evrov.

Slabše je šlo pri odločanju o finančnem načrtu za leto 2017, po katerem bi imel ZZZS 2,6 milijarde prihodkov in ravno toliko odhodkov. O finančnem načrtu na koncu niso odločali. Zapletlo se je pri čakalnih dobah.

Ni denarja, ne specialistov, ne operacijskih dvoran

»V čakalnih vrstah je 223.000 ljudi. Vsi govorijo samo o tem, ljudje umirajo, medtem ko čakajo, in nikomur v državi ni mar,« se je jezil Ladislav Rožič, predstavnik zavarovancev.

Po besedah Sladjane Jelisavčič iz ZZZS skrajševanje čakalnih dob ni tako enostavno: »Čeprav plačujemo po realizaciji, se zatika, ker določenih speialistov ni, ni operacijskih dvoran, ni dovolj postelj,« je naštela krizne razmere v zdravstvu. »Zakaj ne plačujemo izvajalcev glede na količino in kakovost opravljenega dela?« je predlagal Martin Toth, predstavnik zavarovancev. Frančiška Četkovič pa je opozorila, da bo kljub rasti BDP delež sredstev za zdravstvo naslednje leto nižji kot letos.

Ladislav Rožič je navedel, da celo neoliberalne države dajejo iz proračuna za zdravstvo več kot Slovenija. Predlagal je, naj da dodatnih 30 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob državni proračun. To je skoraj nemogoče, saj je proračunski memorandum v sklepni fazi sprejemanja v držanem zboru, je opozoril Stane Vencelj iz ministrstva za finance.

Factor banka in bolniki

Toda Rožič je bil neomajen: »Če je nek drugorazredni uradnik poslal dopis in je državni proračun dal za Factor banko 50 milijonov evrov, naj da tudi za bolnike, ki so politike izvolili,« je dejal. Skupščina je na koncu sprejela zahtevo vladi za dodatnih 30 milijonov evrov v letu 2017. Vlada naj tudi pripravi zakonodajo, ki bo omogočila prenos stroškov za izobraževanje in raziskovanje iz ZZZS v državni proračun.

»Naj se odgovorni nehajo ukvarjati s tem, kako bi administrativno skrajšali čakalne vrste in naj jih dejansko skrajšajo,« je pozval Jože Smole, predsednik skupščine ZZZS ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.