Tiskane izdaje
Ljubljana - Na razpis za generalnega direktorja zdravstvene blagajne (ZZZS) so se prijavili štirje kandidati, med njimi tudi sedanji direktor Samo Fakin. »V petek so me iz stranke SMC pozvali, naj od kandidature odstopim. To se mi zdi nezaslišano,« je danes dejal Fakin, ki se mu mandat izteče 15. maja.
ZZZS, ki razpolaga z 2,3 milijarde evrov na leto, upravljajo delojemalci, delodajalci in vlada. Vsako odločitev sprejme najprej upravni odbor, nato skupščina, z njenimi odločitvami se po zakonu strinja ali strinja vlada, pri imenovanju generalnega direktorja pa odloča še parlament. Vmešavanje v odločitev brez upoštevanja ustaljenega postopka se zdi Fakinu nedopustno. »V petek sta me poklicala generalni sekretar SMC Erik Kopač in namestnik generalnega sekretarja vlade Jaka Slokan ter me pozvala, naj kandidaturo umaknem, češ da nimam podpore stranke v parlamentu,« je povedal Fakin in dejal, da kandidature ne namerava umakniti.
Meni, da gre za ravnanje, s katerim premier Miro Cerar in ministrica za zdravje Milojka Kolar, nista bila seznanjena. Ministrica namerava dogodek komentirati na jutrišnji tiskovni konferenci. Predsednik skupščine in član upravnega odbora ZZZS Jože Smole pa je dejal, da bodo postopke izvedli nemoteno.
Poleg Fakina so se na razpis prijavili še trije kandidati: finančni direktor ZZZS Janko Štok iz Ljubljane, zdravnik Miro Lasbaher iz Juršincev pri Ptuju in pravnik Zvonko Zinrajh iz Maribora.
Kaj načrtujejo?
Zdravstvena blagajna, ki je z 2,3 milijarde tretja največja blagajna v državi, je v zadnjih letih poslovala na ničli. To je dosegla tako, da je nižala cene zdravstvenim storitvam, konec leta pa je ostala izvajalcem denar tudi dolžna. Bolnišnicam tako danes skupaj primanjkuje okoli 250 milijonov evrov, od tega so približno 120 milijonov evrov dolžne dobaviteljem. Čakalne vrste bolnikov se podaljšujejo. Glavno vprašanje torej je, kaj lahko ukrene ZZZS, da se bo zdravstvo rešilo iz finančnih težav.
Samo Fakin: V ozadju so lobiji
Zdravnik Samo Fakin, 57 let, ki se mu izteka drugi mandat generalnega direktorja ZZZS (ZZZS vodi osmo leto): »Izpolnjeval bom strateški načrt ZZZS, prioritetna naloga bo kar najbolj odpraviti čakalne vrste, poskušal bom uveljaviti standarde kakovosti v zdravstvu in zagovarjal stališče, da je treba zdravstvo organizirati optimalno, torej zdravstvene službe združevati.« Zaradi pritiska iz vrst SMC, naj umakne kandidaturo, je zaprosil za sestanek premiera Mira Cerarja, a odgovora še ni prejel. »Bojim se, da se bo zgodil vdor lobijev v ZZZS. V ozadju tega pritiska so vsi, ki sem jim stopil na žulj,« je dejal.
Samo Fakin, ki se torej prijavlja za generalnega direktorja že tretjič, je bil obakrat do zdaj zelo uspešen v prepričevanju politike, tako desne kot leve, da je najprimernejši kandidat. Napovedoval je različne spremembe, vendar mu jih ni uspelo uresničiti, pri čemer se je sčasoma začel sklicevati na nujnost po zakonskih spremembah. Značilnost njegovih mandatov je, da ZZZS, ki naj bi imel v rokah gospodarjenje z zdravstvenim denarjem, ni uspelo uvesti plačevanja bolnišnic po skupinah primerljivih primerov, zato »denar ne sledi bolniku«, plačevanje bolnišnic pa je netransparentno.
Janko Štok: SMC me podpira
Kaže, da je glavni protikandidat Samu Fakinu ekonomist Janko Štok, 62 let, sedanji finančni direktor ZZZS. »SMC mi je dala podporo,« je potrdil včeraj za Delo. Štok je bil kandidat za direktorja že pred štirimi leti, ko je bilo prijavljenih kar deset zelo močnih kandidatov za vodenje ZZZS. Takrat je v prvem krogu odločanja premagal Fakina in vse druge, vendar so po zapletih odločali ponovno in takrat je bil vendarle izbran Fakin. Mediji so namigovali, da naj bi bil kandidat Boruta Miklavčiča, nekdanjega direktorja ZZZS in ministra za zdravje, a je ta to zanikal. Zdaj se je ponovno prijavil. Pravi, da zato, ker misli, da je ZZZS mogoče voditi bolje.
»Že dolgo se kaže potreba po popravi zdravstvenega sistema, uskladitev z evropsko zakonodajo in ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Zdaj je idealna priložnost, da se v to bolj aktivno vključi tudi ZZZS. Rečeno je že bilo, da naj bi tokrat reformo peljal ZZZS. Do zdaj so se namreč vsi akterji v zdravstvu že aktivno vključili in predlagali svoje rešitve, ZZZS pa še ne. Menim, da je treba urediti obvezno zdravstveno zavarovanje v enem zakonu, ki bo prevetril vrsto in obseg zdravstvenih pravic. Te morajo biti celovito zapisane v zakonu. V tekočem poslovanju je treba povečevati nadzor in tako privarčevati, sredstva pa usmeriti v nove tehnologije ter ustvariti rezerve,« je dejal Štok, ki je prepričan, da so v zdravstvu še rezerve. »Včasih dobimo isto storitev zaračunano dvakrat ali trikrat, na primer pri reoperacijah. Kadar bolnika premestijo iz ene bolnišnice v drugo, je isti bolnik zaračunan dvakrat. Vsekakor je treba zagotoviti, da bo denar sledil bolniku. Zdravniki na primarni ravni bi lahko naredili več in bolnikov ne bi pošiljali na sekundarno raven,« našteje konkretne možnosti. Kaj pa dopolnilno zavarovanje? »Če bi iz košarice pravic nekatere storitve izločili, bi zavarovalnice, ki zdaj izvajajo dopolnilno zavarovanje, te storitve lahko tržile,« odgovarja.
Miro Lasbaher: Podprle me bodo zdravniške organizacije
Miro Lasbaher, 52 let, zdravnik koncesionar iz Juršincev pri Ptuju, se je prijavil, »ker se v zdravstvu že dvajset let ni nič nikamor premaknilo in niso naredili ničesar, da bi se karkoli izboljšalo. Čakalne dobe se podaljšujejo, zdravniki pa vse težje razpolagamo z denarjem, ki ga dobimo za zdravljenje pacientov. Temelj moje kandidature so rešitve, ki jih je letos spomladi ponudila koordinacija zdravniških organizacij za izhod iz krize. Namen teh rešitev je, da izvedemo reformo in sistem posodobimo tako, da bo prijazen do pacientov in zavarovalnice. Denarja je premalo za vse. Zdravljenje težkih bolezni bi plačeval ZZZS, za zdravje nebistvenih, tako rekoč kozmetičnih storitev, pa bi uvedli samoplačništvo ali pa dodatna zavarovanja,« je bistveni predlog opisal Lasbaher.
Zdravnik Miro Lasbaher, edini zdravnik v Juršincih, poskuša s peticijo pozvati vlado, naj vendarle sistemsko uredi razmere v primarnem zdravstvu. Peticijo podpisujejo tako njegovi pacienti kot kolegi iz vse Slovenije.
Miro Lasbaher že dolgo opozarja na nevzdržne razmere za zdravnike družinske medicine in splošne zdravnike, ki imajo v Sloveniji preveč bolnikov (več kot v drugih državah EU) in premalo denarja. Že pred petimi leti je v znamenje protesta za dva dni vrata zaprl svoje ambulante, pozneje je napovedal, da se bo iz idiličnih Juršincev odselil v bližno Avstrijo, lani pa je sestavil peticijo za izboljšanje razmer, naslovljeno na vlado Alenke Bratušek, ki so jo podpisovali tako zdravniki kot bolniki, a ni bilo nikakršnega uspeha.
Zvonko Zinrajh: Pomagal bi vladi Mira Cerarja
Pravnik Zvonko Zinrajh iz Maribora, 60 let, ima impresiven življenjepis, vendar bolj kot v zdravstvu v varnosti in obrambi države. Več kot 15 let je deloval kot vodstveni in vodilni delavec na ministrstvu za notranje zadeve (tudi kot policist), vodil je prvi slovenski kontingent v mirovni misiji na Kosovu, leta 2004 je v Washingtonu vodil projekt ZDA s proračunom 2,5 milijona dolarjev, imenovan Anti Torture Program za Uzbekistan, bil direktor mednarodne nevladne organizacije Freedom House za Tadžikistan in Turkmenistan ter koordinator nevladnih organizacij za človekove pravice srednjeazijskih držav, v času vlade Janeza Janše je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, nato slovenski in avstrijski ataše v Črni gori, zdaj je predsednik nevladne organizacije za človekove pravice Freedom. S človekovimi pravicami, socialo in zdravstvom se ukvarja tudi v SDS, kjer je aktiven, je povedal. Zakaj se je prijavil za direktorja ZZZS? »Treba je izvesti zdravstveno reformo. Podpiram koalicijsko pogodbo in sem pripravljen vladi dati pomoč pri izpolnjevanju. Sledil bi temu, kar zagovarja ministrica za zdravje. Treba je prevetriti košarico pravic, ugotoviti, ali je smiselno ukiniti dopolnilno zavarovanje in prisluhniti stroki. Spremembe ne smejo biti hitre in velike.«
