Financiranje šole Alojzija Šuštarja ne bo odneslo ministrice

Maja Makovec Brenčič: »Ne nasprotujemo spremembi, ki jo zahteva ustavno sodišče.« Vztraja, da je nujno urediti več.

Objavljeno
07. november 2016 14.42
Peter Jančič
Peter Jančič

Ljubljana − 46 poslancev danes ne bo odstavilo ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič zaradi kršitve ustave, so pokazale že prve razprave o interpelaciji v državnem zboru, ki se bodo po napovedih strank vrstile v noč. Med strankami so glasove proti ministrici napovedali le iz SDS in NSi, ki združujeta 24 poslancev.

Nejasno pa ostaja, kdaj bo država za plače in materialne stroške osnovnim šolam, ki niso državne, začela plačevati enako kot javnim, kar je zahtevalo ustavno sodišče. Večini stroške država zdaj pokriva 85 odstotkov, le nekaj najstarejšim zasebnim osnovnim šolam pa že stoodstotno. Vladne stranke so, kot se je znova pokazalo, o tem še neusklajene.

Interpelacija zaradi nedejavnosti

Razrešitev ministrice so iz SDS predlagali, ker do skrajnega roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče, ministrica ni predlagala, kako bi zagotovili dodatnih nekaj sto tisoč evrov za obvezne programe zasebnih osnovnih šol, da za šolanje staršem ne bi bilo treba doplačevati.

Ustavno sodišče je že pred skoraj dvema letoma odločilo, da mora državni zbor popraviti ureditev do začetka letošnjega leta in s tem odpraviti diskriminacijo. Spor so sprožili starši otrok, ki se šolajo na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, in Zavod svetega Stanislava, ki je lastnik te šole.

A se do januarja letos, ko se je iztekel rok ustavnega sodišča za popravek ureditve, ni zgodilo nič. To pomeni, da morajo starši, čeprav so dobili sodni spor, še vedno doplačevati po okoli 60 evrov na mesec za obvezno osnovno šolanje otrok.

»Ministrica je odgovorna, ker ni naredila nič,« so iz SDS pojasnili, zakaj so zaradi nespoštovnaja sodbe predlagali razrešitev ministrice.

SDS je lani in letos skupaj že trikrat predlagala popravek zakona, da bi osnovne šole v zasebni lasti država enako financirala. A jih je večina poslancev vsakič zavrnila.

Po objavi sodbe ustavnega sodišča pa je v začetku lanskega leta Matjaž Han (SD) sprožil obraten postopek za spremembo ustave, da bi v najvišjem pravnem aktu preprosto določili, da lahko država zasebne osnovne šole financira le delno, a tudi soglasja za takšno spremembo najvišjega pravnega akta politikom (še) ni uspelo doseči.

Predlog spremembe ustave so ob poslancih SD podpisali še poslanci Desusa, ZL in nepovezanih.

Ministrica: spremembo pripravljamo

Ministrica za izobraževanje je, ko je odgovarjala na očitke, opozorila, da vlada ne nasprotuje spremembi financiranja, ki jo zahteva ustavno sodišče, ocenjujejo pa, da morajo urediti več kot le financiranje, da ne bi dolgoročno povzročili še več težav, če bodo ustanovljene še nove zasebne šole.

Zamude pri izvrševanju odločb ustavnega sodišča pa niso nič neobičajnega, so opozarjali iz koalicije. Tudi za ministre SDS so bile v preteklosti običajne.

Minisitrica je opozorila tudi, da je ministrstvo predlog spremembe zakona, da bi zagotovilo, kar zahteva ustavno sodišče, objavilo aprila letos, prejšnji teden pa ga je poslalo v usklajevanje ministrom in koaliciji.

Vse očitke v interpelaciji, tudi to, da je kriva za diskriminacijo, pa je Makovec Brenčičeva zavrnila in ocenila, da bi prav slabo premišljena in neusklajena rešitev lahko povzročila neenakost pred zakonom.