Tiskane izdaje
Ljubljana - »Ponovitev prisege z ustavnopravnega vidika ni potrebna, je pa pomembna s simboličnega vidika izraza spoštovanja do državnega zbora in vseh poslancev,« je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) pravkar pojasnil, zakaj se je odločil, da bo finančnega ministra Dušana Mramorja pozval, naj ponovi prisego pred državnim zborom.
Tri izpuščene besede
Kot je sporočil Brglez je Mramor že potrdil, da bo jutri prišel v državni zbor in prisego pred poslanci ponovil. Kot smo poročali je Mramor zz besedila prisege, ki jo določa ustava, »prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije« izpustil besede »da bom ravnal«.
Prisege ni prebral, kar bi lahko, skrajšano je izgovoril na pamet.
Na napako je opozoril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in zahteval ponovitev prisege. Mramor se je za napako Breglezu najprej pisno opravičil in že takrat zapisal, da je pripravljen tudi ponovno priseči, če bi v državnem zboru ocenili, da je to potrebno.
Ni vse le pravo
Brglez je za mnenje, ali bi Mramor moral ponoviti prisego, vprašal zakonodajno pravno službo.
Šef te službe Božo Strle je že prejšnji teden opozoril, da je ameriški predsednik Barack Obama v podobnem primeru res še enkrat zaprisegel, a v ZDA tega ni storil zaradi zahteve pravnikov, to je storil, ker se je sam tako odločil, »za vsak primer«. Strle je s tem že napovedal, da ni pričakovati, da bi njegova služba zahtevala ponovitev prisege zaradi pravnih razlogov.
ZKP je, kot je zapisano v mnenju, ki so ga objavili včeraj, na koncu ocenila, da zaradi napake pri izreku, ki ni bistveno spremenila vsebine in pomena prisege, ter ima naravo nehotenega spodrsljaja, ni mogoče šteti, da prisega ministra ni bila veljavno izvedena in da z ustavno pravnega vidika zato ponovitev prisege tudi ni potrebna.
