Finančni tisk: Slovenija se maje

Slovenski minister za finance Janez Šušteršič se je pred srečanjem s kolegih iz drugih šestnajstih članic sestal z evropskim komisarjem za konkurenčnost Joaquínom Almunio o nadaljnjih korakih glede reševanja bank. Tema pogovora je bilo vprašanje slabih terjatev v njih in programu prestrukturiranja NLB, ki ga mora Ljubljana pripraviti v pol leta. Na sedežu evropske komisije so v zadnjih dneh večkrat pojasnjevali, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč. Takšne izjave so v zadnjih letih spremljale druge krizne države, skoraj praviloma se je položaj čez noč spremenil.

Posebno pomenljivi so zahtevani donosi za slovenske desetletne obveznice, ki so včeraj dopoldne že presegli sedem odstotkov in bili višji od španskih. Pozneje so se gibali le malce pod Španijo in sedemodstotno psihološko mejo. Janez Šušteršič pričakuje, da se bo položaj v prihodnjih tednih ali mesecih le umiril. Tudi v drugih državah, denimo v Italiji, so bila gibanja takšna. Urejanje javnih financ, kapitalska injekcija NLB in načrti za Novo KBM so po Šušteršičevih besedah jamstvo, »da ni razlogov za paniko«.

Minister je priznal, da je bila slovenska vlada pri izjavah glede pomoči nekoliko nespretna, čeprav finančni trgi na drugi strani le čakajo na namig ali spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo. »Komunikacija je občutljiva zadeva, predvsem zato, ker smo bili nekoliko preveč iskreni in smo izhajali iz tega, da v času krize ne moreš biti o ničemer stoodstotno prepričan, čeprav smo za kapitalsko ustreznost NLB naredili veliko,« je komentiral ocene, po katerih je Slovenija z nerodno komunikacijo še spodbudila špekulacije.

Finančni tisk: Slovenija se maje

Slovenski premier ni prvi evropski voditelj, ki je vznemiril trge s pretirano retoriko, s katero so hoteli dobiti podporo opozicije. To je zapisal Financial Times (FT) v članku, v katerem ugotavlja, da naložbeniki kljub zagotovilom Ljubljane, da ne bo zaprosila za pomoč, ostajajo pazljivi. FT opozarja, da je Janez Janša sam izzval govorjenje o pomoči, ko je opozoril, da bo Slovenija videla grški scenarij, če opozicija ne bo podprla zakonodaje za stabilizacijo javnih financ. Po pisanju časnika je Slovenija z javnim dolgom v višini 48 odstotkov BDP in 6,4-odstotnim primanjkljajem daleč od Grčije.

Tudi v nemški izdaji britanskega poslovnega časnika, v Financial Times Deutschland (FTD), so v članku Slovenija se maje ocenili, da Ljubljano mučijo posledice razpočenega nepremičninskega balona in da se vzporednic s Španijo ne da prezreti. »Slovenija je Španija srednje Evrope,« je FTD navedel analitika Raiffeisen Researcha z Dunaja. Časnik še ugotavlja, da je Slovenija po javnem dolgu sicer med najboljšimi v Evropi, a slovenske banke, tako kot španske hranilnice, sedijo na slabih posojilih v milijardni višini, vsa velika gradbena podjetja so bankrotirala, slovensko gospodarstvo je spet v recesiji.

Pri FTD opozarjajo, da bi se belgijska KBC, ki ima v lasti 25-odsotni delež NLB, utegnila umakniti iz Slovenije, tako kot je naredila že na Poljskem. Po drugi strani bo delež težko prodala. FTD opozarja, da bodo slovenske banke potrebovale orjaške kapitalske injekcije, in omenja oceno Fitcha, po kateri bi stroški znašali tri milijarde evrov. »Negotovo je, ali bo država z le dvema milijonoma prebivalcev to zmogla,« piše časnik. Po oceni Raiffeisnovega analitika se Slovenija ne bo mogla ogniti pomoči, če se zahtevani donosi ne bodo kmalu znižali pod pet odstotkov.

Kadrovske rošade

Prvi del srečanja finančnih ministrov je bil v znamenju odločanja o kadrovskih rešitvah. Najprej so po večmesečnem odločanju odločili, kdo bo novi član vplivnega šestčlanskega izvršilnega odbora ECB. Izbran je bil luksemburški strokovnjak Yves Marsch, eden od kandidatov za položaj je bil Mitja Gaspari. Izbira je bila povezana z zapleteno evropsko matematiko delitve položajev po nacionalnem ključu. Ker se išče prihodnjega vodjo rešilnega mehanizma in naslednika Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja na položaju evrske skupine, je bil položaj kočljiv.

Izbira Marscha bi utegnila odpreti vrata še odločitvi o čedalje vplivnejšem položaju vodje evrske skupine. Doslej je bil najbolj resno v igri nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, a zaradi različnih stališč držav se je spet začela omenjati rešitev, po kateri bo naslednik Junckerja postal - Juncker. Sinoči še ni bilo znano, ali je evrska skupina dosegla soglasje o svojem prihodnjem vodji. Po enem od scenarijev bi si mandat utegnila razdeliti Schäuble in njegov francoski kolega Pierre Moscovici.