Omenjena zakona sta po njegovem mnenju padla »izključno zaradi prestižnih političnih vprašanj in zaradi znane politike SDS: Čim slabše, tem bolje«, pa tudi zato, ker je intervencijskemu zakonu »v DZ in v politiki mino nastavila SDS, med socialnimi partnerji pa del sindikatov, ki je pod vplivom Janeza Posedija, kar je privedlo tudi do odstopa vodje pogajalske skupine Dušana Miščevića.«
Poslanec Zares je prepričan, da bo SDS na takšen ali drugačen način s pomočjo sindikatov, v katerih ima po njegovem mnenju močan političen vpliv, predlagala nove pobude in da se bo nadaljnja »skrb« za usodo javnih financ nadaljevala kot del volilne kampanje SDS.
Gantar je za STA povedal, ni pričakoval, da bodo prizadevanja za uvrstitev zakona na sejo podprle skoraj vse poslanske skupine razen SNS in SDS, saj je v minulih dneh - ko se je usklajeval s poslanskimi skupinami, vključno s SDS - »kazalo obetavno«. Ob tem je pohvalil vlado, ki se je vključila v ta prizadevanja.
Posedi: Gre za predvolilno kampanjo
Član pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja in predsednik Pergama Janez Posedi je menil, se gre pri predlogu za obravnavo intervencijskega zakona bolj za predvolilno kampanjo kot pa resen poskus, da se nekaj stori za državo. Ocenil je, da so poslanci skušali urejati nekaj, kar bi lahko že prej, pred razpustom DZ.
Posedi je povedal, da nasprotuje temu, da se pogajalska skupina javnega sektorja izreka o celotnem zakonu. Kot je pojasnil za STA, intervencijski zakon opredeljuje tudi zamrznitev pokojnin ter zamrznitev in znižanje socialnih transferjev, kar pa ni stvar sindikatov javnega sektorja, ampak Ekonomsko-socialnega sveta.