Tiskane izdaje
Stranka Zares - socialno liberalni ni novinka na domačem političnem parketu. Iz društva Zares, v katerem je bilo v skupini nepovezanih poslancev združenih šest nekdanjih članov LDS, so jeseni 2007, pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2008, ustanovili še stranko.
Nepovezane poslance je vodil Matej Lahovnik, vodenje združenja je prevzel Pavel Gantar. Predsednik stranke je postal Gregor Golobič, ki jo je vodil vse do slabega rezultata na parlamentarnih volitvah 2011. Golobič je takrat odstopil, predsednik pa je postal Pavel Gantar. Zares vodi še danes. Z njim smo opravili kratek pogovor.
Na Twitterju ste zapisali, da se vračate na politično prizorišče. Ste kdaj povsem zares odšli?
Prav zares nismo nikoli odšli. Smo se pa po volilnem porazu nekoliko umaknili izpred oči javnosti, a smo reagirali ob pomembnih zadevah.
Če se boste spomnili, sem se zelo ostro odzval na primere neetičnega ravnanja poslancev, obenem pa izpostavil tudi vprašanje njihove odvisnosti od strankarskih šefov, dvomljive kriterije strank pri novačenju kandidatov za volitve, kar se je ne nazadnje pokazalo pri sedanjih kolobocijah v zvezi z imenovanjem predsednika uprave Luke Koper.
Kot najbolj pomembno dejavnost v zadnjih dveh letih bi navedel Zakon o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Državljanska lista, prejšnji teden pa je doživel brodolom v državnem zboru. Vseskozi smo tudi pozorno spremljali in opozarjali na potek dogodkov v zvezi s Tešem 6.
Žal so se naša opozorila o zgrešenosti naložbe v Teš 6 v celoti potrdila, takoj po naši odstranitvi s političnega prizorišča pa je neformalna politična koalicija SD-SDS, ki podpira projekt v Tešu in HSE, ponovno postavila njegove protagoniste.
Dan vaše vrnitve se ujema z začetkom šolskega leta. Ste ga zbrali z mislijo nanj ali ker se obeta vroča jesen?
Naše »vrnitve« ni mogoče povezovati s šolskim koledarjem, pač pa s spoznanjem, da so ljudje po slabih dveh letih od volitev zdaj že lahko spoznali in ocenili vrednost in sposobnost sedanjih političnih garnitur (tako Janševe kot Alenke Bratušek) za reševanje Slovenije iz krize.
Prav nerodno nam je, in vem, da nam to ne bo dosti pomagalo, toda v Zaresu smo že na začetku leta 2011 opozarjali na uničujoče posledice ekstremne varčevalne politike za gospodarski razvoj pa tudi na potrebo po preoblikovanju javnega sektorja (na primer zdravstva, šolstva, javne uprave) in ureditvi bančnega sektorja.
Spomnim se, da sem bil, ko sem na nekem »koalicijskem vrhu« predlagal prodajo NLB, namesto da vsake toliko časa vanjo vržemo pol milijarde davkoplačevalskega denarja, tako rekoč obtožen za izdajstvo.
Slovenska politika se vrti v krogu: ta, ki je v parlamentu in na oblasti, preigrava ene in iste strategije, ki jih narekuje EU in zanesljivo vodijo v še večjo krizo, pa tudi vstajniki še niso prešli od protestov in oblikovanja zahtev k določitvi alternativnih politik za izhod iz krize. Mislim, da smo v Zaresu to sposobni storiti in bomo še to jesen svoje predloge tudi predstavili.
Zares se na zadnjih parlamentarnih volitvah decembra 2011 ni uvrstila v parlament. Takratni predsednik Gregor Golobič se je umaknil, krmilo ste prevzeli vi. Zdaj ste stranko rekonfigurirali, kot pravite. Kaj to konkretno pomeni?
Stranka se je po volilnem porazu precej skrčila. Tisti, ki niso mogli uresničiti svojih ambicij v njej, so jo zapustili. Kar nekaj je bilo takih, ki so to storili že pred volitvami, seveda v pričakovanju našega volilnega poraza.
Če zdaj gledam za nazaj, mi pravzaprav niti ni žal. Mogoče smo se skupaj znašli ljudje, ki nismo sodili v isto stranko.
Po volitvah nas je ostalo okoli 600 članov. Takšno članstvo zahteva drugačno organizacijo in način vodenja. Organizacijsko strukturo stranke na terenu smo poenostavili, to velja tudi za »centralo«, bolj se opiramo na znotrajstrankino omrežje ljudi kot na formalne organizacijske strukture. Delujemo bolj na akcijski usposobitvi stranke, kar bomo uporabili na primer pri zbiranju podpisov za vlaganje zakonov v parlamentarni postopek.
Kakšne spremembe pričakujete v slovenski politiki v prihodnjih dveh letih?
Slovenska politika se kadrovsko obnavlja, kar so pokazale tudi zadnje volitve, ko smo dobili več kot 50 odstotkov novih poslank in poslancev. A glede na to, kako se rekrutira ljudi v politiko, nisem preveč optimističen glede »novih obrazov«, ki vodijo staro politiko.
Ker je slovenski politični prostor tako močno zaznamovan s »karizmatičnimi osebnostmi«, bo veliko odvisno od politične usode dveh veljakov, Janeza Janše in Zorana Jankovića, ki ju zaznamuje finančna netransparentnost, če se blago izrazim.
Prav gotovo lahko pričakujemo strankarska prestrukturiranja, nastanek kakšne nove stranke, pri čemer je zanimivo, da nekateri, sodeč po poročanju medijev, uporabljajo Zaresov »know-how«, kot recimo, najprej ustanovitev društva in potem (eventualno) prehod v politično stranko.
Določene informacije bodo podale evropske in lokalne volitve prihodnje leto, ki bodo znova izmerile razmerja in težo posameznih strank. Tradicionalne stranke računajo na »silo vztrajnosti«, vendar so pasti, ki jih prinaša neustrezno odzivanje na krizo, velike.
In kakšne spremembe, ne nazadnje, pričakujete v slovenski družbi v prihodnjih dveh letih?
V slovenski družbi vlada splošna klima pesimizma in kazanja s prstom na druge, »da so krivi za stanje, kakršno je«.
Vse družbene skupine so se vkopale v obrambi svojih pridobitev, kakršnekoli že so. Takšno stanje bo hitro razgradilo vse družbene podsisteme, od šolstva do zdravstva, da o gospodarstvu ne govorim.
Vlada pa prihaja z rešitvami, ki bodo krizo še zaostrile, čeprav bodo kratkoročno zakrpale proračun. Značilen primer je zakon o davku na nepremičnine, ki v bistvu združuje tipični nepremičninski davek z davkom na premoženje (če odmislimo še nekatere druge) in zato tudi dve radikalno različni logiki: logika nepremičninskega davka, ki je tipičen lokalni davek, ni predvsem polnjenje proračuna, ampak racionalna izraba grajenega prostora in usmerjanje razvoja v prostoru, premoženjski davek pa je zasnovan na načelu redistribucije bogastva, odvisno od predstave o družbeni pravičnosti. To bo povečalo občutek nepravičnosti in zaviralo gospodarsko rast.
Na splošno pa smo v Zaresu optimistični. Mislimo, da bodo pravi odgovori na krizo prišli spontano iz različnih družbenih segmentov, upamo samo, da jih vladajoča politika ne bo preveč ovirala. Sedanjo institucionalno politiko (vladajočo in opozicijsko) kot nosilko izhoda iz krize smo že odpisali.
