Tiskane izdaje
Ljubljana − Dovolj podpisov za vložitev interpelacije (10) je Združena levica (ZL) zbrala, ker so zahtevo za razpravo o delu ministra podpisali tudi štirje poslanci iz poslanske skupine nepovezanih in nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš.
»Interpelacijo smo začeli pripravljati prejšnji teden, zbrali smo dovolj podpisov,« je na skupni tiskovni konferenci z Alenko Bratušek in Andrejem Čušem opoldne povedal poslanec ZL Matej Tašner Vatovec.
Interpelacijo je enajst poslancev vložilo v proceduro nekaj ur pozneje, tik pred 15. uro, ko se vrata vložišča zaprejo. Zaradi neodgovornega odnosa ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča do drugega tira, poskusov nezakonitega vplivanja na nadzornike in privatiziranja državne infrastrukture, je razloge za interpelacijo povzel prvi podpisnik Vatovec.
Da bo skušal zbrati podpise za interpelacijo proti ministru, je javno najprej napovedal poslanec Čuš, a mu podpisov ni uspelo zbrati, zato se je pridružil Združeni levici, ki je interpelacijo tudi že pripravljala in pridobila zanjo tudi dovolj poslancev brez Čuša.
Besedilo interpelacije, prve, ki jo je pripravila in zanjo tudi zbrala dovolj podpisov ZL, je v celoti dostopno tukaj.
Kot smo poročali je letos ZL skušala interpelirati že ministra za finance Dušan Mramorja, a za ta postopek niso zbrali dovolj poslanskih podpisov.
»Gašperšič dela slabo, s pritiski na nadzornike v vsaj dveh državnih podjetjih pa tudi nezakonito. Nobenega pomisleka nismo imeli, da prispevamo podpise k interpelaciji«, je v imenu poslanske skupine nepovezanih, ki so prispevali štiri podpise, povedala nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki je dodala, da je bilo dogajanje v Luki Koper le pika na i.
Andrej Čuš pa je opozoril, da so mnenja podpisnikov interpelacije politično raznolika, enotni pa so, da mora minister zapustiti svoj položaj. Čuš upa, da se bo pri glasovanju temu stališču pridružilo tudi čim več poslancev, ki jih ni med podpisniki interpelacije.
Na skupni tiskovni konferenci ZL: Matej Tašner Vatovec z Alenko Bratušek in Andrejem Čušem
Foto: Peter Jančič/Delo
Vloženo interpelacijo bo predsednik DZ Milan Brglez poslal ministru, ta pa bo imel na voljo najmanj 15 in največ 30 dni, da nanjo odgovori. DZ bo o njej odločal na prvi seji po prejemu Gašperšičevega odgovora nanjo, kar bo verjetno zgodaj jeseni.
Minister zanikal vlogo pri menjavi nadzornikov
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes zanikal kakršno koli vlogo pri menjavi nadzornikov v Luki Koper. Očitke prve nadzornice Alenke Žnidaršič Kranjc je označil za povsem neutemeljene in jo pozval k javnemu opravičilu. Ocenjuje tudi, da bo očitke iz interpelacije brez težav ovrgel.
Minister je v izjavi za medije pred sejo vlade izrazil obžalovanje, da je dogajanje prešlo na to raven. Vlada nima nikakršnih načrtov za privatizacijo Luke Koper, pač pa si ves čas prizadeva najti rešitev za gradnjo drugega tira, je povedal. Gašperšič ob tem pričakuje »ustreznejše sodelovanje« Luke Koper.
Očitke prve nadzornice Luke Koper Alenke Žnidaršič Kranjc je označil za povsem neutemeljene. Pozval jo je, naj svoje izjave prekliče in se javno opraviči zanje. V nasprotnem primeru pa napoveduje, da bo zvezi s tem sprožil tudi ustrezne postopke, saj je »zadeva šla predaleč«.
Žnidaršič Kranjčeva je namreč ocenila, da imajo aktivnosti, ki trenutno potekajo v zvezi z Luko Koper, hude zametke korupcije ter priprave na pranje denarja. Med drugim je tudi dejala, da je dobila klic ministra Gašperšiča, da mora zamenjati predsednika uprave Luke Dragomirja Matića.
Komisarka Bulčeva obžaluje dogajanje
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc obžaluje dogajanje v Luki Koper. Kot je dejala ob robu konference srednje in jugovzhodne Evrope o varnosti v cestnem prometu, verjame, da bo razum prevladal, da se bodo vsi deležniki na konstruktiven način povezali in delali v smeri izgradnje drugega tira, ki je pomemben tako za Slovenijo kot širši prostor.
Bulčeva je glede dogajanja v Luki Koper še dejala, da je zanjo kot komisarko relevantna predvsem izjava predsednika vlade Mira Cerarja, ki je v Bruselj sporočil, da bo drugi tir zgrajen.
Pri tem je komentirala neuspešno kandidaturo omenjenega projekta za evropska sredstva. Kot je poudarila, projekt drugi tir res ni bil uspešen, a tudi ni bil zavrnjen. »Imel je neke pomanjkljivosti, predvsem niso bile navedene natančne finančne konstrukcije in ni bila dovolj jasno izražena dodana vrednost, ki jo bo ta trasa prinesla tako za cel koridor kot za Slovenijo,« je pojasnila.
Ti dve pripombi sicer po njenih besedah ne bi smeli biti prevelik izziv, v primeru, da je vlada zainteresirana za izvedbo projekta. Ocenila je, da bi bil lahko naslednji sklic za tovrstne projekte leta 2018, ko bodo porabljeni vsi ostanki iz državnih ovojnic kohezijskih držav in bo denar, ki bo ostal, na voljo za splošne projekte.
Glede drugega tira Evropska komisija po besedah komisarke verjame, da bo zaveza, ki je bila dana leta 2014, izpeljana.
