Tiskane izdaje
Koper – »Izjave ministrskega kandidata o železnici in cestah so nezaslišane. Z eno potezo poskuša uničiti transportno panogo. Njegov govor že odmeva v tujih časopisih. Odstopiti mora, še preden postane minister,« je izjavil Rok Svetek, direktor Schenker Slovenija in Adria Combi, in zahteval od gospodarske zbornice odločen odziv.
Izjave bodočega ministra za infrastrukturo so danes dodobra razburkale javnost, sindikate in še posebej poslovne kroge. »Sloveniji je naredil škodo, ki se meri v milijonih,« je dejal Rok Svetek in nadaljeval: »Pri drugem tiru ni vprašanje denar, ampak znanje. Govoril sem že s številnimi tujimi poslovnimi partnerji, ki sočustvujejo z nami in vse bolj nakazujejo, da se bodo res morali izogibati državi, ker izgublja kredibilnost. Odzivi, ki smo jih slišali, so izjemno negativni,« pravi mož, ki vodi dve veliki logistični podjetji v Sloveniji.
Drugi tir je nujen
»Izjava Petra Gašperšiča je nedogovorna in tak človek ne sme postati minister. Blagovni tokovi se sploh niso preselili v tujino, kot je bilo mogoče razumeti iz njegove predstavitve, se pa bodo, če ne bomo nič naredili. Avstrijci bodo do leta 2023 odprli progo Beljak–Gradec in če do tedaj ne bomo izboljšali infrastrukture, bodo blagovni tokovi res šli mimo, » je dejal Bruno Korelič, dolgoletni direktor Luke Koper, in opozoril, da je v slovenski logistiki več deset tisoč delovnih mest.
Predstojnik katedre za pomorsko pravo na Fakulteti za pomorstvo in promet, nekdanji prometni minister Marko Pavliha: »Izbrali so kandidata, ki ne kaže širšega znanja o transportu, da bi državnotvorno skrbel za vse prometne panoge. Ne razume, da je infrastruktura zgolj ožilje prometnega telesa, poleg oskrbe gospodarstva z dobrinami, mobilnosti prebivalstva, varovanja okolja in logistike. Nekateri novi politični obrazi žal napovedujejo, da se nam pišejo novi porazi.«
Namestnica vodje poslanske skupine SMC Lilijana Kozlovič meni, da Gašperšič ni bil dovolj jasen v svoji izjavi. »SMC ne nasprotuje drugemu tiru, ampak ocenjuje, da je finančno predimenzioniran. Problem se bo reševalo, ampak s celovitejšo rešitvijo, ne le do tiste točke, do katere je bil predviden drugi tir. Kandidata bomo zato podprli za ministra,« je dejala predstavnica stranke SMC s Primorske.
Tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je prepričan, da navedbe, da so železniški koridorji speljani mimo Slovenije, ne ustrezajo resnici. »EU nam za naslednja leta zanje namenja sredstva. Letos smo povečali prepeljane količine tovora za deset odstotkov, kar je posledica ukinjenega potniškega prometa. Če bi imeli še potniški promet, tovornega prometa ne bi mogli toliko povečati. Ko bo minister zasedel položaj, mu bomo morali dopovedati, da je nujno sprejeti drugačno rešitev, kot jo je napovedal. Tuji kupci hočejo imeti jasna stališča, ali bodo lahko povečevali količine pretovora. Ni problem samo v tem, da dodatnih količin ne bo, marsikdo bo odšel z vsemi količinami stran.«
Mes je tudi zanikal, da bi bilo ukinjanje drugega tira v interesu tujih držav. »Avstrijci, Slovaki, Nemci, Madžari ... si zelo želijo dobre povezave čez Slovenijo. Zaupanje v to, ali to zmoremo, pa se res maje. Kupce zanima samo cena, pretovor skozi Slovenijo pa je najcenejši. Proga Beljak–Gradec je logična odločitev Avstrije, ne delajo je zaradi Slovenije. Nismo tako pomembni,« pravi Mes.
Ogorčeni Korošci in Šalečani
Na Koroškem in v Šaleški dolini so izjave Petra Gašperšiča o neizvedljivosti projekta tretje razvojne osi sprožile ogorčenje. Na Koroškem je zahtevo po začetku gradnje hitre ceste podpisalo že več kot 6000 ljudi, tudi šaleški gospodarstveniki bodo pri zahtevah po normalni cestni povezavi vztrajali.
»Gospod bodoči minister iz Ljubljane najbrž še ni šel kam dlje pogledat, kako je življenje zunaj prestolnice bistveno drugačno,« je ogorčen pobudnik peticije za gradnjo hitre ceste Aljaž Verhovnik. »Takšna izjava kandidata za ministra že v uvodnem nastopu kaže, da to ne bo minister vseh Slovenk in Slovencev, ker želi razvijati samo center države. Očitno zelo slabo pozna problematiko cestne infrastrukture.«
Peticijo bodo izročili tudi bodočemu ministru. »Če bomo le dobili priložnost, glede na to, da dr. Cerar ni imel časa niti za odgovor, pač pa smo zelo splošen odgovor dobili le iz njegovega kabineta.« Poslanec Anton Danilo Ranc je kot podpredsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Gašperšiča podprl kot primernega kandidata za ministra.
»Po moji oceni gre za napačno razumevanje. Bilo je rečeno, da je razvojna os potrebna, a je vprašanje, v kakšni obliki, na kakšen način in kdaj,« pojasnjuje Ranc in dodaja, da bi del hitre ceste morda že imeli, če se ne bi zavleklo pri umeščanju v prostor in apelira na »lokalne akterje,« naj se zedinijo. Očitno ne ve, da je hitra cesta na Koroškem že umeščena in zanjo sprejet DPN. Projekt 3. razvojne osi je bil zasnovan leta 2004, priprave so se začele leta 2007. V gradnji ni še noben odsek. Leta 2012 sta bila sprejeta DPN Obrežje–Maline in Velenje–Slovenj Gradec, v pripravi je DPN za odsek Maline–meja Metlika in Črnomelj. Po prvotnih načrtih bi morala biti celotna cesta med Avstrijo in Hrvaško zgrajena do leta 2020.
Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Franci Kotnik pravi, da bodo pri cesti vztrajali, saj dve tretjini gospodarstva predstavlja predelovalna industrija, ki je logistično zahtevna in ji slaba prometna infrastruktura povzroča višje stroške. »Če ceste ne bo v doglednem času, bomo začeli izgubljati delovna mesta, kar so podjetja z Gorenjem na čelu že napovedala,« pravi Kotnik.
Avtocesta do Gruškovja
Dvajset let je slovenska cestna politika oklevala z gradnjo te ceste, ki je zdaj končno v nacionalnem programu za izgradnjo. Več kot polovica od 18 milijonov evrov za odkup zemljišč in objektov za rušenje je že porabljena. Projektna dokumentacija in nadzor nad gradnjo bosta skupaj stala 12,4 milijonov evrov. Mejni prehod Gruškovje je najbolj ozko prometno grlo Slovenije – ob turističnih konicah ga v enem dnevu prestopi do 39.000 vozil. Na trasi Pyhrnske avtoceste med srednjo in južno Evropo manjka le še teh 13 kilometrov avtoceste. Gradnja je ocenjena na 194,5 milijonov evrov, Dars ima 72,3 milijone svojega denarja, 118,4 milijone si bo sposodil, računa pa še na 57,5 milijonov evrov kohezijskih sredstev.
