Glasovi po pošti izida referenduma ne morejo spremeniti

Ljubljana − Po nedeljskem referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bodo danes prešteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Te sicer izida referenduma ne morejo spremeniti, saj se je proti uveljavitvi zakona izrekla velika večina tistih, ki so glasovali, dosegli pa so tudi zahtevani kvorum za zavrnitev novele.

Nedeljskega referenduma se je namreč udeležilo 36,18 odstotka vseh volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakonske novele jih je glasovalo 225.428 oziroma 36,52 odstotka, proti pa 391.818 oziroma 63,48 odstotka. To pomeni, da je bil zakon zavrnjen, saj se je proti izrekla večina udeležencev referenduma, hkrati pa je izpolnjen tudi pogoj, da mora ta večina hkrati predstavljati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.

Takšnega izida tudi glasovi, ki bodo prispeli po pošti, ne morejo spremeniti. Za glasovanje po pošti iz Slovenije se je namreč prijavilo 930 volivcev, te glasovnice pa bodo okrajne volilne komisije štele danes. Čez teden dni bodo prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine − teh so volivcem v tujino poslali 1684.

Na uradne izide bo sicer treba še počakati, predvidoma do 16. februarja. Državna volilna komisija se je namreč na pobudo predlagateljev referenduma odločila, da bo končno število glasov, potrebnih za izpolnitev kvoruma, ugotavljala po referendumu. Kljub temu je že danes jasno, da je bil kvorum za zavrnitev zakona dosežen.

SDS: Rezultati referenduma nezaupnica vladi in Kopač Mrakovi

V SDS so zadovoljni z rezultatom nedeljskega referenduma, s katerim je bila novela zakona o zakonski zvezi zavrnjena. Po besedah podpredsednice stranke Jelke Godec je ta rezultat odličen za SDS, hkrati pa je nezaupnica ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak ter vladi.

»Vlada naj se sama vpraša, če ima dovolj zaupanja, da ostane na vladajoči poziciji«, je dejala v izjavi za medije.

Godčeva se je zahvalila vsem državljanom, ki so v nedeljo odšli na volišča in »z veliko večino glasovali proti radikalnim spremembam«. Opozorila je, da je v nedeljo proti noveli glasovalo več kot 110.000 državljanov več kot 2012, ko je bil referendum o družinskem zakoniku, ki je med drugim tudi izenačeval položaj istospolnih parov. Ob tem pa so zagovorniki sprememb tokrat dobili 10.000 manj glasov kot pred tremi leti, je dodala.

Po njenem mnenju tudi ti rezultati kažejo, da »v Sloveniji lahko ohranimo tradicionalno družino in vrednote ter se lahko upremo takšnim eksperimentom, ki jih skuša uvesti vladajoča elita in njeni sateliti«.

Od vlade pričakujejo, da bodo pripravili zakon in uredili pravice za istospolne pare na tistih področjih, kjer še niso urejene. Če bodo dobro pripravljene spremembe, jih bodo tudi podprli.

Menijo pa, da bi morali pravice istospolnih parov, če še niso urejene, urejati v zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti.

Po referendumu leto dni brez spreminjanja definicije zakonske zveze

Ker je bil zakon na referendumu zavrnjen, ne bo uvljavljen, DZ pa eno leto po razglasitvi izida ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Ob napovedih o pripravi nove zakonodaje, ki bi pravice istospolnih uredila drugače, kot je predvidevala na referendumu padla novela zakona o zakonski zvezi, direktorica vladne službe za zakonodajo Ksenija Mihovar Globokar opozarja, da se definicija zakonske zveze in tudi pravica do posvojitve otrok leto dni ne smeta spreminjati.

Da bodo pravice istospolnih uredili v drugem zakonu, so napovedali celo nasprotniki novele. Aktualni zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer vsebuje določbo, da eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Mihovar Globokarjeva je za za STA pri tem pojasnila, da ni pomembno, ali gre za isti zakon, »pomembno je, da na isti način ne moreš eno leto sprejeti zakonodaje, ki bi posegala v to referendumsko odločitev«.

Novela zakona o zakonski zvezi je prek definicije zakonske zveze posegla v okoli 70 drugih zakonov, kar pomeni, da neposredno, taksativno oziroma vsebinsko ni urejala te materije, pač pa jo je urejala posledično. »Tista vprašanja, ki jih zakon o zakonski zvezi neposredno ne ureja, bi bilo s posegom v področno zakonodajo dejansko mogoče urediti,« je navedla.

Pravice, ki bi lahko izhajale iz istospolne partnerske skupnosti in sama istospolna partnerska skupnost so namreč urejene v drugih zakonih, je spomnila.

Tako se po njenih besedah v enem letu ne sme spreminjati definicije zakonske zveze in tudi pravice do posvojitve otrok. »To je bila dejansko materija tega zakona. Pravica do posvojitve namreč neposredno izhaja iz definicije partnerske skupnosti. Izvedene pravice, kot so dedovanje, zdravstveno zavarovanje, pričanje pred sodiščem itd., pa bi lahko bile predmet noveliranja,« je razmišljala direktorica vladne službe.