Komisija je med drugim preiskovala sum koruptivnega ravnanja Golobiča za pridobitev posojil, ki jih je družbam v skupini Ultra odobrila Nova Ljubljanska banka, preveriti je želela, ali je bil razpis za centralno nadzorni sistem v Mobitelovih baznih postajah morda prirejen tako, da bi imela od njega korist podjetja, kot je Ultra.
Podatki iz Petanovega poročila so po Golobičevih besedah zgovorni. Medtem ko je predmet preiskave komisije pojasnjen zelo podrobno, Golobič v predlogu ugotovitev in sklepov z imenom ni omenjen.
V predlogu ugotovitev in sklepov je mogoče po Golobičevih besedah opaziti veliko nesorazmerje. »Na eni strani komisija, ki je bila ustanovljena, da preišče in obtoži spornih dejanj nekega politika, in na drugi strani predlog ugotovitev in sklepov, ki te osebe ne omenjajo niti z besedo," je dejal predsednik Zares in dodal, da ni bilo mogoče na nobeni točki, ki se je je komisija dotaknila, "ugotoviti nič drugega kot to, da obtožbe ne držijo".
Po Golobičevih besedah se je zelo hitro izkazalo, da pravega interesa, da bi Petanova komisija temeljito opravila svoje delo in bodisi ovrgla bodisi potrdila sume, ni bilo. Ker je vse kazalo, da bo celotno delo komisije razvodenelo in izginilo ob koncu mandata, je Golobič zadovoljen, da je Petan osnutek zaključnega poročila tik pred razpustom DZ vendarle posredoval v parlamentarno proceduro.
"To poročilo je takšno, da mene v celoti razbremenjuje vseh tistih obtožb, ki so bile navedene v sklepu o ustanovitvi komisije in ki jim je komisija posvečala pozornost v teh dveh letih," je povedal Golobič. Opozoril je še, da delo Petanove komisije ni bilo opredeljeno z nekim področjem ali problematiko, "ampak z direktno obtožbo konkretne fizične osebe - mene". Namen komisije je bil po mnenju Golobiča politična diskreditacija.
Golobič sicer meni, da parlamentarnih preiskovalnih komisij ne gre ukinjati. "Mislim, da so parlamentarne preiskovalne komisije zelo resen in eden ključnih instrumentov nadzora opozicije in javnosti - kot največje opozicije - nad delovanjem politike, politikov, nad transparentnostjo tega dela," je povedal prvak Zares in ocenil, da pa je treba izboljšati njihovo delovanje.
Petan je v poročilu predlagal več sklepov, med drugim da DZ vladi predlaga, "da kot večinski lastnik Nove Ljubljanske banke prek nadzornih institucij v celoti preveri delovanje te banke s poudarkom na kontroli dodeljevanja politično motiviranih kreditov". Predlagal je tudi, da DZ pravnim osebam v večinski ali delni državi lasti med drugim priporoča, da pri razpisanih javnih naročilih dosledno spoštujejo področno pravno ureditev in zahteve iz razpisnih pogojev.
"V poročilu so sklepi, ki smo jih lahko zapisali. Do vseh podatkov niti nismo mogli priti, nismo mogli raziskati vseh področij," je danes povedal Petan in dodal, da je v poročilu marsikaj, kar bo koristilo za naprej."Vsak ima pravico, da si to razlaga po svoje. Tisto, kar je zapisano, ne bi rekel, da je ravno oprostilna sodba. Je pa res, da je bilo takšnih podjetij verjetno še več, ne le Ultra," je dejal Petan in spomnil na vprašanje zavarovanja kreditov Ultre pri Novi Ljubljanski banki.