Tiskane izdaje
Ljubljana − »Upam, da ne bo kdo užaljen, če povem naravnost: to je prodajanje lanskega snega. Ali pa predlanskega,« je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Branko Grims (SDS) ocenil pomen manj kot pol ure trajajoče jutranje seje nadzornikov obveščevalcev o operaciji Eikonal. Komisija, ki se je pogovarjala za zaprtimi vrati, od vlade pričakuje poročilo o pojasnilih Nemčije in drugih držav o zajemanju podatkov o telefonskih pogovorih iz Slovenije.
Pogovore je vlada že sama napovedala. Član komisije iz SD Matjaž Nemec, ki je razpravo zahteval, pa je pojasnil, da je za koga vse skupaj morda res le lanski sneg, za SD pa je vredno razprave, čeprav gre za relativno staro stvar in se je od takrat svet že zelo spremenil.
»Prav je, da naše zaveznike seznanimo, da smo zaznali težave, da se v bodoče to ne bi ponavljalo. Vsaj v takšni obliki ne,« je Nemec pojasnil, kaj pričakujejo od vlade.
Dileme o nadzoru elektronski komunikacij, o katerih je razpravljala komisija za nadzor obveščevlnih služb, je pred časom v oddaji Epilog sprožila Pop TV, ki je poročala o prestrezanju podatkov o telefonskih pogovorih nemških in ameriških obveščevalcev pred desetletjem in to tudi pogovorov iz Slovenije.
Kaj so počeli obveščevalci?
Kot je povzel Grims, se je operacija Eikonal začela pred 11 leti, končana je bila pred osmimi, o tem je bila od takrat vsaj trikrat javna razprava v evropski javnosti, zadnja obsežnejša v nemškem parlamentu pred letom in pol, kjer so ustanovili tudi preiskovalno komisijo. Ameriški obveščevalci so s pomočjo nemških analizirali telefonske pogovore v Evropi, tudi iz Slovenije.
»Prodajati operacijo Eikonal kot veliko odkritje, je preusmerjanje pozornosti od bolj bistvenih zadev,« je ocenil Grims in opozoril, da vse velike sile (Rusija, ZDA, Kitajska), pa tudi številne druge države (Izrael, Velika Britanija, Indija ...) sistematično in načrtno sledijo in zajemajo tako rekoč vse elektronske podatke, to veliko količino podatkov potem obdelujejo, denimo s pomočjo filtrov iščejo posamezne besedne zveze, in če jih najdejo, poiščejo govorce, lokacije, IP-številke in potem zares prisluškujejo in nadzorujejo.
To počne tudi Sova
Masovna operacija zajemanja elektronskih podatkov obveščevalnih služb številnih večjih držav poteka že vsaj 20 let, je večkrat ponovil Grims in dodal, da je namenjena varnosti posameznih držav in skupnosti držav, tudi denimo članic zveze Nata, kamor spadamo. Na ta način se poskušajo preprečiti velika varnostna tveganja, najhujše oblike kriminala, kot je trgovina z belim blagom, drogami in podobno. Grims je opozoril, da ima pooblastila za zajemanje elektronskih podatkov tudi Sova.
Velike obveščevalne službe po njegovi oceni sistematično preverjajo čisto vse, kar je elektronsko dosegljivo: pogovore po mobilnih telefonih, komunikacije na internetu, komunikacije s pomočjo satelitov, tudi šifriranje ne odpravi vseh tveganj.
Brez novosti pri Sekolcu in Drenikovi
To je treba vzeti kot dejstvo in upoštevati, je dejal Grims in o aferi s prisluškovanjem nekdanjemu arbitru Jerneju Sekolcu in predstavnici države pri arbitražnem sodišču Simoni Drenik dejal, da še vedno ne razume, kako sta lahko bila tako neumna, da sta uporabljala odprte linije, čeprav sta bila opozorjena, da poteka zajemanje podatkov o takšnih pogovorih in da pri njiju najbrž tudi prisluškujejo z več koncev.
Poročila z vlade o tem prisluškovanju nadzorniki obveščevalcev še čakajo. Kot je povedal Nemec, doslej še nobenih podrobnejših pojasnil niso dobili. Ko jih dobimo, bo o tem razprava, pa je napovedal Grims.
