Tiskane izdaje
Ljubljana – Predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, je prejel pismo grškega premiera Jorgosa Papandreuja, v katerem ta pojasnjuje namero za razpis referenduma o ukrepih za rešitev dolžniške krize. Pahor ocenjuje, da odločitev grške oblasti spet precej povečuje nepredvidljivost reševanja dolžniške krize v celotnem območju evra.
»Odločitev grške oblasti je njena suverena pravica, vendar po uspešnem vrhu evrskega območja spet močno poglablja nepredvidljivost reševanja dolžniške krize v celotnem območju evra,« meni Pahor in dodaja, da je morda prav od »preudarnih odločitev, kako naprej, usodno odvisna perspektiva evra kot valute in vsega, kar je povezano z njo kot finančnim stebrom EU. Kot predsednik vlade sem zadnje leto opozarjal na nepredvidljivost težav v območju z evrom, potrebo po obvladovanju domače fiskalne stabilnosti in vztrajnem umeščanju na tako imenovani nemško-francoski voz,« pravi Pahor.
Grki kmalu brez denarja
za plače, pokojnine?
Da so posledice grške odločitve nepredvidljive, poudarja tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. »Ne toliko za celotno evroobmočje kot v krajšem času za Grčijo samo. V evropski pogodbi izstop iz evroobmočja ni predviden, vendar bi izglasovani negativni rezultat referenduma pomenil nenadzorovan bankrot Grčije. S tem bi se povečale težave za zasebne banke, ki so sodelovale pri financiranju grškega javnega dolga. Kakšen bo odziv borz in zasebnih investitorjev, je težko napovedati, mislim pa, da bo evroskupina našla takšno rešitev, ki bo zavarovala interese drugih članic evroobmočja.«
Odločitev grške vlade za referendum je »posledica izjemnih notranjih socialnih in gospodarskih napetosti, ki jih vlada zelo težko nadzira. Zadnji sklop pomoči, ki jo je evroskupina sprejela za Grčijo, je očitno za Grke tako veliko breme, da predsednik vlade misli, da je referendum edina rešitev. Zavedati pa se je treba, da po januarju 2012 ni več nobenega jasnega vira za financiranje za najbolj temeljne obveznosti v grški državi, to pa so pokojnine in plače.«
Glede sestanka med nemško kanclerko Merklovo in francoskim predsednikom Sarkozyjem pa Gaspari domneva, da »bosta poskušala najti kratkoročen odgovor na stabilizacijo razmer, ki so bile vzpostavljene po seji evroskupine prejšnji teden, nato pa spet omajane z odločitvijo grške vlade. Njun primarni cilj je vračanje osnovne evropske kredibilnosti, tako njiju kot vseh drugih članic evroobmočja, vključno s Slovenijo.«
Masten: Evropa
naj zgradi obrambni zid
Odločitev Grčije za referendum odpira precej novih scenarijev, ki bodo odvisni od tega, kaj sta se dogovorila Angela Merkel in Nicolas Sarkozy, je za Delo povedal Igor Masten z ekonomske fakultete v Ljubljani.
»Evropski paket za Grčijo je skrbno pripravljen in motiviran, oni pa se zdaj prepuščajo nevarnosti, da bi z enostransko referendumsko odločitvijo izstopili iz evroobmočja. To bi povzročilo politično krizo in takojšen default (bankrot) države. Če bi Grčija prenehala plačevati obveznosti, bi takoj ostala brez denarja. In če se je prej govorilo, da bo potrebnih 30 milijard evrov za evropske banke v primeru delnega odpisa grških dolgov, bi bil v primeru grškega bankrota potreben takojšnji stoodstotni odpis dolgov, kar bi zahtevalo precej višjo kapitalsko injekcijo v evropske banke. A Evropa bi za to lahko namenila sredstva, ki bi bila sicer namenjena za pomoč Grčiji. Bojim pa se, da bo pet minut po razglasitvi referenduma ali pa že prej naval na banke. Če bo referendumska volja Grkov, da so proti, se mora Evropa v celoti distancirati od Grčije, zgraditi mora obrambni zid, tamponsko cono. Vsa sredstva, ki bi bila namenjena financiranju grškega dolga, mora usmeriti v dokapitalizacijo evropskih bank,« poudarja Masten.
Strah pred učinkom domin
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek pravi, da slovenski izvozniki v Grčijo z zaskrbljenostjo opazujejo dogajanje v Grčiji. Morebitni bankrot Grčije bi zelo zaostril razmere za Slovenijo, in sicer tako pri izvozu, javnih financah kot tudi pri ceni in dostopnosti financiranja. Pri tem opozarja na učinek domin, ko bi se dolžniška kriza močno zaostrila tudi v Italiji, ki je velika izvoznica v Nemčijo, največjo slovensko trgovinsko partnerico. To bi še dodatno zaostrilo razmere.
Po drugi strani Borut Meh, predstavnik delodajalcev v državnem svetu, pomirja, da Grčija ni tako pomembna gospodarska partnerica Slovenije. Slovenija je julija letos v Grčijo izvozila za dobre štiri milijone evrov blaga. Za primerjavo: julija so slovenska podjetja v Nemčijo izvozila za 362,8 milijona evrov in v Italijo za 228 milijonov evrov. »Če bi se črni scenarij zgodil tudi Italiji, bi bila to resna težava. Če se bo to začelo podirati, se postavlja vprašanje smiselnosti EU in monetarne unije,« meni Meh.
Poslanci kritično o referendumu
Za mnenje o grškem »evroreferendumu« smo vprašali tudi nekaj poslancev državnega zbora, ki institut ljudskega odločanja zelo dobro poznajo. Poslanec SDS Andrej Vizjak meni, da gre pri odločitvi grške vlade za prelaganje odgovornosti na državljane. »Spoštujem referendum kot najvišjo obliko demokracije, toda pri grožnji tako usodnega in nepovratnega procesa, ki bi lahko pripeljal do izstopa Grčije iz evroobmočja, bi se morala grška vlada jasno opredeliti do vprašanja in varčevalnemu paketu zagotoviti kar se da široko politično podporo. Ljudje bodo pač z lastnega vidika odločali o tako pomembnih in dolgoročnih vprašanjih,« je povedal Vizjak.
Predsednik poslanske skupine SD, ki s stranko grškega premiera Jorgosa Papandreuja sicer sestavlja skupino evropskih socialistov v evropskem parlamentu, Dušan Kumer, opozarja, da je pomemben način, kako bo postavljeno referendumsko vprašanje. »Bankrot Grčije bi bil slab tako za Grke, njihova podjetja in banke kot tudi za celoten evropski bančni in finančni sektor. Zato je bil tudi sprejet ambiciozen varčevalni načrt. Zdaj je pomembno, kako bo oblikovano vprašanje, ko bodo Grki zares odločali o svoji prihodnosti,« je dejal Kumer.
»Zagotovo je to njihova notranjepolitična tema, a se mi zdi takšna odločitev po vseh prizadevanjih članic evrskega območja neodgovorna. To bi namreč pomenilo, da je Grčija sama zapečatila svojo usodo glede članstva v evrskem območju,« je dejal predsednik SLS Radovan Žerjav.
Predsednik Zaresa Gregor Golobič opozarja na širšo sliko modernega neokolonializma. »Odločitev za referendum in njegov izid je notranja stvar Grčije. Problematičen je opotekajoči način evropskega reševanja. Preprosto ne moremo slepo sprejemati doktrine, da obstaja rešitev, ki se ji reče francosko-nemški vlak, in da se moramo nanj le vkrcati. Nemško-francoski vlak je tik pred iztirjenjem, realna nevarnost pa sta razpad evrskega območja in Evropske unije. Nezmožnost njene politične elite narediti kaj več, kot le odlašati trenutek resnice z različnimi mehanizmi in ukrepi, je posledica ne dovolj domišljenega projekta EU. Kot da bi bil projekt narejen samo za čase konjunkture in blaginje. Iluzorno je misliti, da lahko instituti, kot je skupna valuta, funkcionirajo izolirano od drugih politik, ki ostajajo dezintegrirane,« je dejal Golobič.
