Bo vlada omogočila pomoč vojakov na meji?

Ljubljana - Po vrhu koalicije tudi vlada išče možnosti, kako bi vojski dali pravno podlago za pomoč policiji na meji. Če bo treba, bosta vlada in DZ to omogočila s spremembo zakonodaje. »Položaj je zelo resen, pred nekaj urami je na našo južno mejo prišlo še bistveno več ljudi kot smo pričakovali,« je povedal vodja poslancev SD Matjaž Han.

Kot je ob odhodu v izjavi medijem povedal Han, gre predvsem za zagotavljanje reda in miru na meji, ne za uporabo sile. Prav tako to po njegovih besedah še ne pomeni razglasitve izrednih razmer, a je treba Evropi sporočiti, »da so Hrvatje tisti, ki so spustili vajeti iz rok«.

Na kakšen način lahko vojski omogočijo pravno podlago za pomoč na meji, na izredni seji pravkar razpravlja vlada. Če bi prišlo do potrebnega spreminjanja zakona o obrambi, je za to potrebna dvotretjinska večina, je spomnil Han, kar pomeni, da je treba k temu povabiti tudi opozicijo. V tem primeru bi prekinili tudi redno sejo DZ, sklicali izredno in to uredili.

Predvsem je treba na varnostnem in tudi humanitarnem področju zadeve umiriti, pa je v izjavi novinarjem še poudaril Han.

Na seji vlade je sicer prisoten tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman.

»Ravnanje Hrvaške v zvezi s pošiljanjem migrantov nedopustno«

Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je v DZ pred začetkom nujne seje odbora za notranjo politiko, obrambo in zunanjo politiko dejala, da si Slovenija prizadeva za nadzorovan sprejem, kar ji jo do včeraj tudi uspevalo.

Včeraj pa se je začelo zapletati, saj je Hrvaška napovedala, da bo proti Sloveniji pripeljala večje število migrantov. To število je za Slovenijo, ki je majhna država z omejenimi kapacitetami, neobvladljivo, je poudarila ministrica.

»Takoj po prejemu te informacije sem poklicala svojega hrvaškega kolega Ranka Ostojića in mu povedala, da je njihovo ravnanje absolutno nedopustno, saj Slovenija ne more sprejeti večjega števila migrantov, kot ga lahko oskrbi.«

Bruselj: Slovenijo in Hrvaško povezuje evropski azilni sistem

Malo pozneje, je včerajšnje dogodke pojasnjevala Györkös Žnidarjeva, je naša policija od avstrijske policije prejela informacijo, da Avstrija ne bo več sprejemala novih pribežnikov, vsaj ne v takšnem obsegu, da bi Slovenija lahko zagotavlja pretočnost. »To informacijo sem preverila pri avstrijski ministrici za notranje zadeve, ki mi je dejala, da so njihove kapacitet polne. S tem je bila potrjena informacija policije. Nemudoma sem o kritični situaciji obvestila tudi Evropskega komisarja za migracije.«

V evropski komisiji se nočejo vpletati v odnose med članicami EU glede bitke z begunsko krizo, češ, nočemo kazati s prstom na nikogar, marveč si želimo celovito rešitev. Po besedah glasnice predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja je komisar za migracije Dimitris Avramopulos v pogovorih s predstavniki Slovenije, Hrvaške in Madžarske spodbujal h koordinaciji ukrepanja. Bruselj pojasnjuje, da Slovenijo in Hrvaško obvezuje evropski azilni sistem. Zato preverjajo »ali so ukrepi v skladu s pravili in tudi njihovim duhom«. To med drugim zadeva registracijo beguncev in odvzem njihovim prstnih odtisov.

Pahor: Če Avstrija zaostri nadzor , mora Slovenija enako storiti na meji s Hrvaško

Predsednik republike Borut Pahor je danes obiskal nastanitveni center za begunce na Šentilju. Če Avstrija zaostri nadzor na meji s Slovenijo, mora Slovenija enako storiti na meji s Hrvaško, je dejal v izjavi za medije.

Slovenija se je znašla v položaju, ko proti državi prihaja veliko več beguncev, kot jih je ta sposobna oskrbeti. »Dokler bo Avstrija imela kontroliran prepust teh beguncev, bomo to na slovensko-hrvaški meji imeli tudi mi. Če bi se zgodilo, da bo na slovensko-avstrijski meji s strani Avstrije prišlo do bistveno poostrenega nadzora, bomo tak ukrep nemudoma sprejeli tudi v Sloveniji,« je v izjavi za medije po obisku nastanitvenega centra na Šentilju dejal Pahor, ki se bo v Bruslju mudil v torek in sredo.

Kot je dejal, želi s sogovorniki v Bruslju razpravljal tudi o »skupni evropski begunski politiki«. »Očitno je, da je te veliko manj, kot jo potrebujejo sedanje zahteve. In v tem smislu mi je kot predsedniku republike popolnoma jasno, da ostaja na naših oblasteh veliko dolžnosti in nalog, ki bi jih bilo lažje in tudi uspešneje opraviti s skupnimi evropskimi močmi. Toda ker teh ni, moramo to opraviti sami,« je dejal Pahor.

Avstrija nadzor na meji podaljšala najmanj do 4. novembra

Avstrija bo v luči begunske krize nadzor na svoji meji ohranila najmanj do 4. novembra. Dunaj je v pismu Evropski komisiji ob tem poudaril, da bo nadzor še vedno omejen »na za varnost nujne ukrepe«, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Avstrijsko notranje ministrstvo je ob tem navedlo, da je od 5. septembra do 8. oktobra prek jugovzhodne meje v Avstrijo vstopilo 238.485 oseb, od tega jih je 9017 vložilo prošnjo za azil.

Ženskam in otrokom pomoči ne bomo odrekli

Ponoči je Hrvaška uresničila svoje napovedi in proti Sloveniji napotila migrante, za katere smo nekako poskrbeli, je pojasnila ministrica. Danes okoli 14. ure lahko po besedah Györkös Žnidarjeve spet pričakujemo prihod vlaka s približno 1900 migranti. »Hrvaška se na naše klice ne odziva, neodzivna je tudi na drugih nivojih, ne spoštuje nobenega dogovora. Zaradi tega ne moremo vedeti, kolikšno število beguncev je na poti k nam. Dejstvo pa je, da Slovenija povečanega prihoda beguncev ne bo zmogla obvladati. Sprašujem se, kje je 24.000 kapacitet, s katerimi se je hvalila Hrvaška, ki kot vidimo prevzema le vlogo prevoznika.« Po besedah ministrice bi morala Hrvaška begunce preusmerjati nazaj proti Srbiji, ta pa nazaj vse do Grčije, kjer je do sesutja meje prišlo.

Po besedah ministrice se bodo danes znova slišali z Avstrijo, ki bo sporočila, koliko beguncev še lahko sprejme, skladna s tem pa bodo tudi naša ukrepanja in odnos do Hrvaške, je dejala ministrica in zagotovila, da ne glede na vse Slovenija otrokom in ženskam ne bo odrekla pomoči.

Erjavec za zaprtje meje, če bo to storila Avstrija

Besede Vesne Györkös Žnidar je potrdil tudi zunanji minister Karl Erjavec. »Hrvaška stran ni kooperativna, ne sodeluje, kljub temu, da jo opozarjamo, kakšne so kapacitete pri nas in v Avstriji. Tekom dneva bomo poskušali vzpostaviti koordinacijo s Hrvaško, sicer se stvari lahko zapletejo,« je še dejal. Erjavec je kasneje še napovedal, da bo popoldan potekal sestanek pri predsedniku vlade Miru Cerarju glede prihodnjih ukrepov glede begunske krize. Znova je dejal, da se sam zavzema za zaprtje meje, če bo tako storila Avstrija, a je to odločitev vlade. Na sestanku se bodo danes dogovorili tudi o možnih ukrepih proti Hrvaški. Na vprašanje, ali meni, da bi Nemčija lahko zaprla svojo mejo in bi se v Sloveniji znašlo več beguncev kot predvidevajo kvote, Erjavec pravi, da ta nevarnost obstaja. Zato v slovenski vladi preigravajo tudi možnost, da Nemčija zaprla svojo mejo. V tem primeru bosta morala vlada in državni zbor sprejeti določene odločitve.

Premier Miro Cerar sicer ne verjame, da bi se to lahko zgodilo. Slovenija bo po njegovih besedah storila vse, da bo preprečila takšen pretok beguncev, ki bi nam povzročil notranje težave. »Mi moramo ta dotok beguncev nadzirati,« je dejal pred sestankom s pristojnimi ministri. Po Cerarjevih besedah se je treba zavedati, da pribežniki točno vedo, kam hočejo, zato jih je težko ustavljati, možno jih je le začasno preusmerjati ter jim pomagati.

Po njegovih besedah se odnos s Hrvaško zaostruje, kljub temu, da jo Slovenija vedno opozarja na potrebno spoštovanje sodelovanja. »Glede na razmere bomo stopnjevali naš nadzor na meji, tako s policijo in logistično podpore vojsko, če bo potrebno. Prav tako s tehničnimi sredstvi,« je pojasnil. Sicer pa ima po mnenju Cerarja Hrvaška kapacitete, da lahko oskrbi določeno število beguncev, vsaj za nekaj dni. Zato pričakuje, da bo soseda prisluhnila slovenskim argumentov, ki so po premierjevih besedah pravzaprav evropski. Predvolilni čas, po besedah Cerarja, v tem primeru ne bi smele igrati vloge, vsakomur bi moralo biti jasno, da do nenadzorovanega toka ne bi smelo priti nikjer.

»Hrvaška nima druge izbire, kot da ljudi pošilja proti schengnski meji«

Hrvaška bo še naprej pošiljala begunce in migrante proti Sloveniji, je danes po pisanju STA v Zagrebu dejal hrvaški premier Zoran Milanović. Dodal je, da se s svojim slovenskim kolegom Mirom Cerarjem vsak dan pogovarjata po telefonu ter da migrante pošiljajo na severovzhod Slovenije, da bi čim manj obremenjevali slovensko infrastrukturo. »Slišala sva se s slovenskim premierjem. Komunicirava. Slovenija je organizirana. Hrvaška ne bo država, v kateri se bo zadrževalo večje število ljudi. Sprejemali bomo po 5000 ljudi v Opatovcu. Slovenija se prilagaja situaciji.«

Ocenil je, da se Slovenija obnaša bolj sprejemljivo kot Madžarska, obenem pa poudaril, da ljudje ne želijo ostati niti na Hrvaškem niti v Sloveniji. Slovenija bo po njegovih besedah dojela, da je treba sprejeti ljudi in jih pošiljati naprej, ker bodo drugače begunci in migranti nenadzirano prihajali v Slovenijo.

Tudi hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, Hrvaška nima druge izbire, kot da usmerja ljudi proti schengenski meji. »Prvi dan so povedali, da bodo sprejeli 8000 ljudi v tranzitu, 24 ur zatem so dejali 5000, na koncu 2500, v 48 urah smo prišli do ničle. To bi pomenilo, da bi sprejem vseh ljudi ostal v breme Hrvaški,« je izjavil Ostojić v Opatovcu. Dodal je, da so migrantom in beguncem ponudili največ, kar so lahko, a so kapacitete države omejene. Znova je kot glavnega krivca za stanje z begunci označil Grčijo.