Peter Gašperšič: Drugega tira si ne moremo privoščiti

Še zadnjih šest ministrskih kandidatov bodoče vlade je za opravljanje svojega dela dobilo zeleno luč matičnih odborov.

Objavljeno
16. september 2014 08.15
Posodobljeno
16. september 2014 09.00
DZ, Irena Majcen
B. H., M. V., Mi. Z., Mo. H.,notranja politika, M. M., kultura, A. S., B. T., gospodarstvo, Š. P., S. P., Ni. Č.,  Delo.si; STA
B. H., M. V., Mi. Z., Mo. H.,notranja politika, M. M., kultura, A. S., B. T., gospodarstvo, Š. P., S. P., Ni. Č., Delo.si; STA

Ljubljana - Pred pristojnimi parlamentarnimi odbori so danes zaslišali še zadnjo šesterica kandidatov za ministre v vladi Mira Cerarja. Med drugim so svoje načrte in prioritete pred poslanci razgrnili kandidatki za notranjo in zdravstveno ministrico Vesna Györkös Žnidar in Milojka Kolar ter kandidat za infrastrukturnega ministra Peter Gašperšič.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je najprej zaslišal Györkös Žnidarjevo, opoldne pa se jim je predstavil še kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar. Oba prihajata iz kvote SMC.

Člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor so zaslišali kandidata za infrastrukturnega ministra Petra Gašperiča, prav tako iz vrst SMC, nato pa še Ireno Majcen, kandidatko za ministrico za okolje in prostor iz kvote Desus.

Popoldne se je pred matičnim delovnim telesom predstavila kandidatka SMC za ministrico za zdravje Kolarjeva, odbor DZ za kulturo pa bo zaslišal kandidatko Julijano Bizjak Mlakar iz vrst Desus.

Preizkus pred matičnimi delovnimi telesi DZ je uspešno prestalo vseh 16 ministrskih kandidatov, zaslišanih danes, v petek in ponedeljek.

***

Milojka Kolar: Zdravstvo potrebuje več denarja

Najtežjega problema v zdravstvu - pomanjkanja denarja - se bo lotila z zagotovitvijo dodatnih denarnih virov, in sicer s prenosom plačila terciarja (raziskovanj) in specializacij iz zdravstvene blagajne na splošni proračun, odpravo neenakosti s širitvijo prispevnih osnov (nekatere skupine prebivalcev bodo plačevale več), bolj učinkovito izterjavo prispevkov (delovne izkušnje ima tudi na davčni upravi), ukinitev dopolnilnega zavarovanja in namesto tega uvedbo zdravstvene takse, s katero bo upravljal ZZZS, uvedbo prispevka za dolgotrajno nego pod okriljem ZZZS ter morebitnim izvzetjem nekaterih pravic, katere bi nato zavarovale privatne zavarovalnice. Tu je bila ministrica nekoliko nekonsistentna, saj se je hkrati zavzela za »ohranitev univerzalne košarice, ki ni prebogata«, da pa je »treba pogledat, ali ni kaj takega, kar bi po presoji stroke lahko izločili«.

Napovedala je konec uravnilovke, ne le v zdravstvu, ampak tudi v javni upravi: »Dobri zdravniki, ki veliko delajo, morajo biti dobro plačani. Zato bo variabilni del plače bistveno večji kot sedaj.« Zavzela se bo, da bo denar sledil bolnikom, popravila sistem plačevanja po SPP, uredila vodenje bolnišnic (zdravnik ni optimalen direktor). »Prizadevala si bom za dialog, pogajanja, vključila bom vse deležnike,« je napovedala. Njena velika prednost je, da ima za te in druge ukrepe že soglasje ministra za finance.

Za ustreznost predstavitve je glasovalo deset poslancev, kot neustrezno pa jo je ocenilo šest poslancev.

Julijana Bizjak Mlakar: Kulturo bi povezala z gospodarstvom in turizmom


Sprva je kandidatka za kulturno ministrstvo med kulturniki naletela na odpor, češ da nima pravih kompetenc. Sedaj pravi, da njihov odziv ni bil namenjen njej, »ampak opozarjanju na stanje, ker je politika zanje gluha«. V času njenega ministrovanja si želi prizadevati za trajen dialog med vsemi delujočimi na tem področju. Kako naj bi ministrstvo vodilo pogovor s civilno družbo, je nakazala, ko se je sestala s predstavniki kulturnikov - predstavniki KOKS-a, Društva slovenskih pisateljev in slovenskega dela centra PEN. To je pohvalila tudi Violeta Tomić (ZL), ker da je Bizjak Mlakarjeva »dejansko stopila do svoje baze in jih povprašala, kaj si želijo«.

Na predstavitvi je kandidatka dejala, da je kultura odraz nacije in oblikuje identiteto naroda, poleg tega pa je združevalna sila slovenskega naroda. Zato si bo zavzemala, da bi »vsaj ohranili kakovostno raven delovanja javnih zavodov«, ki so pristojni za področje kulture. Povedala je, da mora kulturna politika postati del drugih politik, da bi učinkoviteje koristili javna sredstva, hkrati pa je v njej tudi potencial za večanje gospodarske rasti in zmanjšanje brezposelnosti. O ministrstvu, ki ga prevzema, pa da ga je potrebno reorganizirati in debirokratizirati.

Obžaluje, da je za kulturo namenjenih vedno manj sredstev, vendar opozarja, da je ta stagnirala že pred začetkom gospodarske krize. »Finančno podcenjen položaj kulture je nespameten,« možnost za njeno rast pa vidi tako v povezavi z gospodarstvo kot tudi s turizmom, s katerim bi slovensko kulturo lahko promovirali v tujini.

Kulturi prijaznejše okolje bi po njenem mnenju lahko ustvarili tudi s subvencijami, davčnimi olajšavami in donatorstvom. O tem, kako bi lahko pridobili več evropskih sredstev, se je že pogovarjala z Violeto Bulc, ki bo vodila urad za razvoj, strateške projekte in kohezijo.

O medijih meni, da je treba okrepiti njihovo avtonomijo, pismenost in profesionalizacijo. Posebno pozornost namerava nameniti RTV, kjer je treba ugotoviti, »ali je v zadovoljivi meri uresničen javni interes«, še ena sprememba, v smeri katere bo šel njen mandat, pa je depolitizacija RTV.

Na vprašanje opozicije, ali si bo prizadevala za spremembo zakona o verski svobodi je odgovorila, da nimamo več časa za razdvajanje, »zato ne bo odpirala takšnih stvari«. Podobno je odgovorila na vprašanje o zakonu o arhivih, za katerega pravi, naj se ga »pusti tako, kot je odločilo ljudstvo«.

Kandidatka za ministrico za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je prepričala člane matičnega odbora DZ. Njeno predstavitev so z devetimi glasovi za in štirimi proti ocenili kot ustrezno.

Irena Majcen: Prilagoditve in poenostavitve zakonodaje

Kandidatka je predstavitev začela z navedbo vseh prednostnih nalog na področju okolja in prostora iz koalicijske pogodbe, med katere sodijo prenos manjkajoče evropske in prilagoditve domače zakonodaje za prehod v krožno gospodarstvo, hitrejše in preprostejše postopke za umeščanje v prostor ter zelena delovna mesta. Iz koalicijske pogodbe je tudi obveza za zapis pravice do pitne vode v ustavo in tudi poenotenje okoljevarstvenih standardov s primerljivimi državami.

Med drugim je Majcnova, ki je, kot je dejala, po izobrazbi agronomka in zagovornica domače energetike, poudarila nujnost priprave nove strategije prostorskega razvoja države, kar si je Slovenija mimogrede predpisala že za leto 2007. Poleg tega država potrebuje nov nacionalni stanovanjski program, ki bo olajšala dostopnost stanovanj za mlade družine, starostnike in socialno ogrožene.

»Preveč pozidavamo kmetijska zemljišča, obenem pa imamo preveč praznih stanovanj in nezazidanih stavnih zemljišč, vendar za to ne vidim druge rešitve kot nepremičninski davek,« je dejala Majcnova. Zaradi razsula pri ravnanju z odpadki, zlasti izrabljenimi vozili in embalažo, bo treba prilagoditi predpise. Nujen je tudi, zlasti v luči sedanjih poplav, akcijski načrt za upravljanje z vodami. Vendar je Majcnova hkrati opozorila, da je ministrstvo kadrovsko v slabem stanju, zato vsega hkrati ne bo mogoče narediti. Prednost bo imelo 20 postopkov Komisije proti Sloveniji.

Za ustreznost predstavitve je glasovalo deset poslancev, kot neustrezno pa jo je ocenilo pet poslancev.

Vesna Györkös Žnidar: Policisti si zaslužijo višje plače

Depolitizacija policije in njegova institucionalna neodvisnost sta cilja, za katera si bo prizadevala kandidatka za notranjo ministrico. Da je ena od poti za dosego teh ciljev izvzetje policije iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev, je bila najbolj drzna napoved, ki jih je izpostavila Györkös Žnidarjeva.

Pojasnila je, da je to njeno osebno mnenje, ki koalicijsko ni usklajeno, vendar je prepričana, da je policijsko delo zelo specifično, izrazito podcenjeno, oprema policistov je slaba in izrabljena, hkrati pa so pričakovanja ljudi do policije zelo velika. Nadaljnje reorganizacije policije ni napovedala, saj ocenjuje, da projekt Libra ni dal želenih finančnih učinkov, so se pa povečala varnostna tveganja na območjih, kjer ni več policijskih uprav oziroma postaj. Do širjenja pooblastil redarjem je zadržana.

Pri odkrivanju in pregonu gospodarskega kriminala smo po oceni kandidatke naredili korak naprej, slabše je pri preiskovanju premoženjskih deliktov. Sodelovanje policije in tožilstva je ocenila kot zelo uspešno in izpostavila pomen specializiranih preiskovalnih skupin. Ni pa zadovoljna, ker se s prekoračitvani pooblastil policistov ukvarja poseben oddelek znotraj specializiranega državnega tožilstva.

Po njenem mnenju potrebujemo neodvisen organ in to ne le od vlade in policije, ampak tudi od tožilstva Zavzela se je za ukinitev srednješolskega izobraževanja za policiste, imeti bi morali višje in visokošolsko policijsko izobraževanje.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na današnji seji ocenil, da je bila predstavitev kandidatke za notranjo ministrico Vesne Györkös Žnidar, ustrezna. Tako je menilo 11 članov odbora, proti pa jih je bilo pet.

Peter Gašperšič: Drugega tira si ne moremo privoščiti

Temeljna usmeritev ministrskega kandidata Petra Gašperšiča je: majhni koraki v pravo smer lahko prinesejo napredek, veliki projekti pa bodo ob pomanjkanju denarja po dragih pripravah ostali v predalih. Kljub temu, da meni, da si drugega tira med Koprom in Divačo ter štiripasovnice na tretji razvojni osi zaenkrat ne moremo privoščiti, avtocestnega odseka med Draženci in Gruškovjem pa najmanj do vstopa Hrvaške v schengensko območje ne potrebujemo, se je zdela predstavitev po slabih štirih urah desetim poslancem v matičnem odboru primerna, šestim pa ne.

V korekciji je Peter Gašperšič pojasnil, da se bo Luka Koper ob dejstvu, da se tranzitni promet izogiba Sloveniji, lahko razvijala s posodobitvijo obstoječe proge, novo pa bo potrebovala čez kake tri do štiri desetletja. Na tretji razvojni osi bi sledil sedanji trasi, s popravki v obliki tretjih pasov, na primer. Ni pa rekel, da ukrepi niso potrebni. Odziv poslancev na precej radikalna stališča je bil v bistvu manj buren, kot bi lahko pričakovali. Morda tudi zato, ker je ministrski kandidat napovedal, da bo prisluhnil vsem predlogom.

Sicer pa bo prihodno dejavnost očitno usmerila napovedana strategija razvoja prometne infrastrukture, ki bi jo morda lahko dobili še letos. Za vzdrževanje propadajočega omrežja državnih cest naj bi uporabili nadomestila za uporabo cest, za železniško infrastrukturo, katere upravljanje (tiri so namreč državna last) bo zaradi evropskih zahtev treba ločiti od prevozne dejavnosti Slovenskih železnic, pa naj bi uporabili del trošarin na pogonska goriva.

TEŠ 6 je za Petra Gašperšiča več ali manj zaključena zgodba. Preiskava naj pokaze nepravilnosti, krivce naj doleti kazen, elektrarna pa naj proizvaja energijo.

Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji ocenil, da je bila predstavitev kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča ustrezna. Tako je menilo deset članov odbora, proti pa jih je bilo šest.

Boris Koprivnikar: Izziv je pretirana birokracija

Kandidat za ministra za javno upravo Borisa Korpivnikarja je pred odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo izrazil željo, da bi javna uprava nudila učinkovit, racionalen in prijazen servis državljanom.

»Izziv je pretirana birokracija, ki je mlinski kamen države, razlog je pomanjkanje pripravljenosti za prevzamenje odgovornosti,« je dejal Koprivnikar. Na ministrstvo za javno upravo gleda kot na vladne skupne službe, katerih temeljno poslanstvo zagotavljajo pogoje za delovanje vseh ostalih. Predstavil se je kot zagovornik odprtosti in
javnosti dela.

Kot pomankljivost preteklih vlad je opazil pomanjkanje medresorskega sodelovanja. Pomen javne uprave vidi v učinkovitem javnem servisu, ki vpliva na delovanje podjetij in države ter tudi na konkurenčnost. Želi doseči, da se v državni upravi spremeni vrednostni sistem od zaposlitve h kompetentnosti – da se nagrajuje kompetentnost ljudi in da se nekompetentni ne bodo počutili varne na delovnih mestih. Zavzetost ljudi je po njegovem mnenju eden od ključev za spremembe na bolje.

Prizadeval se bo za enoten in polno pretočen informacijski sistem ter za centalizacijo strojne opreme in komunikacij. Zagotoviti želi centralno upravljanje s stvarnim premoženjem države, ažuren in celovit pregled tega premoženja ter večanje energetske učinkovitosti objektov. Na področju lokalne samouprave ne namerava posegati v občine, bo pa spodbujal vsebinsko združevanje pri konkretnih projektih. Namerava okrepiti sodelovanje javnega z nevladim sektorjem. 

Boris Koprivnikar je z današnjo predstavitvijo prepričal večino na seji matičnega odbora DZ. Po zaslišanju je 11 poslancev njegovo predstavitev ocenilo kot ustrezno, neustrezna pa je bila za šest poslancev.