Tiskane izdaje
Arbitražno sodišče je imenovalo nadomestna arbitra v arbitražnem postopku določanja meje med Slovenijo in Hrvaško.
Nova arbitra, ki nadomeščata predstavnika Slovenije in Hrvaške Jerneja Sekolca in Budimirja Vukasa sta Norvežan Rolf Fife in Švicar Nicolas Michel.
Glede nadaljnjega postopka iz sodišča sporočajo, da bo tribunal zdaj skrbno preučil stališča obeh strani, vključno z namero Hrvaške, da razdre arbitražni sporazum. Če bo treba, bo sodišče stranki pozvalo k predložitvi dodatnih dejanskih in pravnih argumentov.
Hojnikova: Hrvaška bo morala podati stališče
Dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru je za Delo povedala, da bodo člani arbitražnega sodišča, ki je zdaj v polni sestavi, na prvi obravnavi govorili o zahtevi Hrvaške, da od sporazuma odstopi. Hrvaška se bo po njenih besedah na to morala še enkrat odzvati oziroma podati svoja stališča. Če Hrvaška tega ne bo storila, bo sodišče odločitev o njeni zahtevi sprejelo na podlagi do zdaj že znanih informacij. Po tej odločitvi bo tudi jasno, ali bo sodišče nadaljevalo svoje delo v smeri rešitve mejnega vprašanja med državama.
Po njenem mnenju zdaj, ko je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume imenoval nova člana, očitka o pristranskosti njihovega dela ne bi smelo biti. Je pa po mnenju Hojnikove precej verjetno, da Hrvaška tudi v prvem delu sodišča − ko bo odločalo o njeni zahtevi − ne bo hotela sodelovati. »Tak občutek imam tudi zaradi tega, ker je Hrvaška trenutno globoko v predvolilni parlamentarni kampanji, kjer pri naši sosedi vedno igrata pomembno vlogo nacionalizem in nacionalni interes, s katerima poskušajo vplivati na volivce.«
Zaradi nove sestave sodišča Hojnikove ne bi čudilo, če bo sodišče ponovilo vse ustne obravnave, kar bo verjetno trajalo eno leto. Če tega ne bodo storili, pa odločitev lahko pričakujemo v pol leta.
Pavliha: Arbitražno sodišče lahko pomaga najti drugo rešitev
Po mnenju dr. Marka Pavlihe bo arbitražno sodišče o nadaljnji usodi arbitražnega postopka odločilo najkasneje do sredine letošnjega oktobra, kdaj bi bila lahko znana končna odločitev, če arbitražno sodišče zahtevi Hrvaške ne bo ugodilo, pa Pavliha noče prejudicirati.
Meni, da bi bilo v teh okoliščinah najbolje, da bi slovenska in hrvaška politika ravnali v skladu z osmim odstavkom 6. člena sporazuma o arbitraži, ki govori o tem, da arbitražno sodišče lahko ob njunem soglasju v vsaki fazi postopka pomaga pogodbenicama pri njunih prizadevanjih najti prijateljsko rešitev spora.
Po mnenju Pavlihe se je namreč »kolegialno ravnanje v mednarodni praksi že nekajkrat izkazalo kot najboljša alternativa in v konkretni zadevi bi bilo še vedno mogoče uporabiti solidni dogovor med Drnovškom in Račanom in ga odobriti z nekaterimi korekcijami. Ta pogodba je za nas minimum, a je glede na okoliščine precej sprejemljiv kompromis, ki ga je bila pred leti pripravljena blagosloviti tudi Hrvaška politika, vendar si je potem premislila, menda zaradi javnega mnenja.«
Pavliha je za Delo izrazil prepričanje, da Slovenija ni kršila sporazuma o arbitraži, temveč je le arbiter, ki ga je imenovala, povzročil dvom o svoji nepristranskosti. Njena odločitev, da ga zamenja, je bila v skladu s sporazumom in izbirnimi pravili stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama.
Upa tudi, da bo slovenska politika ustrezno problematizirala vohunjenje pri ustreznih evropskih in mednarodnih institucijah ter zahtevala sankcije. »Če bo Hrvaška še naprej ovirala arbitražni postopek ali celo ignorirala končno razsodbo, moramo blokirati njen vstop v schengensko območje in razmisliti o morebitni tožbi pred Sodiščem EU v Luksemburgu zaradi kršitev pogodbe o Evropski uniji, zlasti načela o lojalnem sodelovanju.«
Pavliha novih dveh arbitrov osebno ne pozna, a po referencah sodeč meni, da gre za ugledni osebi. »Upam, da v luči prava morja Norvežan in Švicar poznata tudi specifičnosti Sredozemlja, in še posebej severnega Jadrana ter nekdanje Jugoslavije,« je še dejal za Delo.
Erjavec: »Zadovoljni z odločitvijo arbitražnega sodišča«
»Z odločitvijo arbitražnega sodišča smo zadovoljni. To pomeni, je v polni sestavi in lahko nadaljuje svoje delo v skladu s pooblastili in arbitražno pogodbo. To je v skladu z našimi pričakovanji,« je povedal zunanji minister Karl Erjavec, kjer je bil na dopustu in se pripravljal na 20 bilateralnih srečanj, ki jih bo imel v okviru razprav na OZN.
Na ministrstvu za zunanje zadeve so za nove arbitre zvedeli kake pol ure pred javnostjo. »Arbitrov ne poznam, oba slovita kot dobra mednarodna pravna strokovnjaka prav s tega področja. Zato zdaj pričakujemo, da bo tudi evropska komisija ponovno podprla arbitražni postopek. Kdaj bo postopek končan, pa je zelo težko napovedati, gotovo se bo zavlekel.«
Sodišče je res sporočilo, da bo skrbno pretehtalo tudi hrvaško napoved o svojem odstopu, kar je sporočilo tudi že prej. Verjetno bodo zaslišanja in bo zahtevalo dodatna pojasnila v zvezi z dogodkom, ki je privedel do odstopa dveh arbitrov in v zvezi z enostranskim odnosom Hrvaške, za katerega menimo, da je bil povsem neutemeljen, je menil zunanji minister. Na naše vprašanje, ali je spor o meji sploh mogoče rešiti kako drugače, kot z arbitražo, je Erjavec odgovoril: »V regiji je še veliko tovrstnih sporov. Hrvaška ima tak spor še s Črno goro, Srbijo in Bosno in Hercegovino. Črnogorski predsednik je pred nekaj dnevi izjavil, da ne vidi možnosti, da bi mejni spor rešili v okviru bilateralnih odnosov in da predlagajo sodišče v Haagu. Zdaj je v arbitražnem sodišču pet vrhunskih mednarodnih pravnikov in pričakujem korektno glavno odločbo.«
In kaj zunanji minister pričakuje od Hrvatov? »Hrvati bodo verjetno rekli, da se jih to ne tiče. Zdaj je tam predvolilni čas in vidimo, kakšne težave imajo z vsemi sosedi. Smo zelo zaskrbljeni zaradi njihovega odnosa do ostalih držav, ker s tem povzročajo določen občutek nestabilnosti v regiji. Upamo, da se bodo zadeve umirile, da bodo njihove volitve čimprej mimo, ker očitno zelo vplivajo na odnose v regiji.«
Tudi predsednik vlade Miro Cerar pozdravlja današnjo odločitev haaškega sodišča in pričakuje nadaljevanje njegovega dela.
Evropska komisija pa je današnjo novico pospremila z besedami, da podpira in že vseskozi spodbuja k dialogu Slovenije in Hrvaške.
Slovenija, kot je znano, pričakuje nadaljevanje arbitražnega postopka, tudi zato, ker vloga arbitrov ni, da bi kakorkoli navijali za katerokoli stran. To je naloga agentov obeh strani in odvetniških ekip obeh držav. Po odstopu Simone Drenik naša agentka ostaja dr. Mirjam Škrk z ljubljanske pravne fakultete, v odvetniški ekipi pa so Allain Pellet, Rodman Bundy in Michael Wood.
Hrvaška pa, kot so dejali, odločitve končne sodišča ne bo spoštovala, saj je bila zaradi domnevnega naknadnega vlaganja dokumentov v arbitražne spise verodostojnost in nepristranskost sodišča popolnoma omadeževana.
Uradni Zagreb je danes to tudi potrdil. Na vprašanje STA so odgovorili, da na imenovanje nimajo komentarja, saj je »znano, da je Hrvaška izstopila iz procesa arbitraže, ker je Slovenija kompromitirala proces.«
»To ne spreminja absolutno ničesar, to je po mojem poskus (...) da se na dostojen način zaključi postopek,« je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. »Hrvaška je pripravljena razpravljati o alternativnih načinih reševanja vprašanja o meji s Slovenijo, od tega da gremo na Meddržavno sodišče do morebiti neke nove arbitraže,« je dodala.
Kdo sta nova arbitra?
Norvežan Rolf Einar Fife bo v arbitraži med Slovenijo in Hrvaško nadomestil slovenskega arbitra Jerneja Sekolca. Od leta 1984 do 1985 je delal na norveškem pravosodnem ministrstvu, nato pa se je zaposlil na zunanjem ministrstvu, kjer je na različnih položajih ostal vse doslej. Med drugim je, kot navaja STA, bil prvi sekretar norveškega veleposlaništva pri Združenih narodih v New Yorku. Oktobra lani je Fife predal akreditive kot norveški veleposlanik v Parizu, pred tem pa si je na ministrstvu nabral bogate izkušnje kot dolgoletni generalni direktor direktorata za pravne zadeve (2002-2014). Vodil je tudi oddelek za pravo mednarodnih organizacij in pravo morja. Poleg tega je večkrat zastopal Norveško v sporih na mednarodnih sodiščih ter svojo državo zastopal v mednarodnih pogajanjih, vključno takih s področja prava morja, prava ZN in mednarodnega gospodarskega prava. Je tudi član Stalnega arbitražnega sodišča ter nekdanji predsednik norveškega društva za mednarodno pravo.
Med drugim je bil Fife glavni pogajalec na pogajanjih o morski meji med Norveško in Rusijo, vodil pa je tudi norveško delegacijo na rimski konferenci, na kateri so začrtali statut Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). V letih 2009 in 2010 je predsedoval odboru pravnih svetovalcev Sveta Evrope za mednarodno javno pravo.
Leta 1949 rojeni Nicolas Michel je ugledni švicarski pravni strokovnjak, ki bo v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško nadomestil hrvaškega arbitra Budislava Vukasa. Michel je v letih od 2004 do 2008 deloval kot namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov za pravne zadeve. V imenu generalnega sekretarja ZN je Michel vodil in sodeloval v številnih mediacijah med državami, povezanih s spori o kopenski in morski meji.
Pred tem je bil od leta 1998 do 2004 pravni svetovalec švicarskega zunanjega ministrstva in skozi večino omenjenega obdobja tudi vodja direktorata za mednarodno pravo. Vodil je več švicarskih delegacij na mednarodnih konferencah, pa tudi pripravljalno komisijo za ustanovitev ICC in prvo srečanje držav Rimskega statuta ICC. Predsedoval je tudi pripravljalnemu srečanju o tretjem protokolu Ženevskih konvencij.
Tako kot Fife je tudi Michel predsedoval odboru pravnih svetovalcev Sveta Evrope za mednarodno javno pravo, in sicer v letih 2003 in 2004. V letih od 1987 do 1998 ter od 2003 do 2004 je bil Michel profesor mednarodnega prava na univerzi v švicarskem Fribourgu, od leta 2008 do letos pa je bil profesor na univerzi v Ženevi, piše STA.
Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav pri predsedniku sodišča Gilbertu Guillaumeu obveščal slovensko zunanje ministrstvo oziroma agentko Simono Drenik, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, je 22. julija poročal hrvaški časopis Večernji list.
Po razkritju je sledila ofenziva hrvaške politike za ustavitev arbitražnega postopka, slovenska stran pa je bila ob novicah o objavljenih posnetkih prisluškovanja in izjavah hrvaških politikov zadržana. Objava posnetkov prisluškovanja bo imela dolgoročne posledice za obe državi na več ravneh, zatrjujejo analitiki. Prva se je že zgodila: arbitražni sodnik Sekolec in agentka Drenikova sta dan po objavi posnetkov odstopila.
Slovenija je kot kandidata za arbitra predlagala Ronnyja Abrahama, a je ta že čez nekaj dni odstopil. Slovenska vlada se je nato odločila, da izbiro novega arbitra prepusti arbitražnemu sodišču.
Kmalu po izbruhu afere je odstopil tudi hrvaški arbiter Budislav Vukas, Hrvaška pa novega člana ni hotela predlagati, saj je ves čas vztrajala, da je arbitražni sporazum zanjo mrtev.
