Tiskane izdaje
Ljubljana − Po odločitvi preiskovalne sodnice ljubljanskega okrožnega sodišča Mojce Kocjančič in napovedi tožilke specializiranega tožilskega oddelka Blanke Žgajnar, da se bo pritožila proti odločitvi Kocjančičeve v zadevi Janković, se začenja boj za razlago dveh členov zakona o kazenskem postopku.
Temeljno vprašanje je, kako se štejejo roki pri obravnavi posameznih tožilskih ravnanj in kdaj je treba uničiti dokaze, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. V konkretnem primeru bi to lahko pomenilo, da je kazenski pregon zaradi suma prejemanja podkupnine Zorana Jankovića v zadevi KPL, ki temeljijo na prisluhih, v negotovosti.
Preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič je namreč v enem od primerov ugodila predlogu Jankovićevega zagovornika Janeza Koščaka iz odvetniške družbe Čeferin ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Tožilka je po presoji sodnice zamudila dveletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo. Tožilstvo takšni razlagi sodnice nasprotuje, pravi, da če bi v prihodnje obveljala takšna razlaga, bi bila več kot polovica kazenskih postopkov, ki jih vodi tožilstvo, v negotovosti.
Prisluhi
Ljubljanskemu županu Jankoviću so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Razlog za prisluškovanje so bile izjave priprtega nekdanjega direktorja Komunalnega podjetja Ljubljana (KPL) Ranka Mimovića glede domnevnega jemanja podkupnin, izplačil gotovine županovemu sinu Juretu Jankoviću ter prenakazil denarja na bančni račun družbe Patera.
Razlagi sodišča in tožilstva, kdaj se kaj šteje za začetek kazenskega pregona oziroma kazenskega postopka, zaradi česar začnejo teči zastaralni roki, se razlikujeta. Razlike v tolmačenjih se bo po pritožbi tožilke Žgajnarjeve najprej lotilo višje ljubljansko sodišče.
Vtis v javnosti
Odzvalo se je tudi pravosodno ministrstvo. Sporočilo je, da je na podlagi zakona o državnem tožilstvu od vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana zahtevalo poročilo o omenjeni zadevi, ki mora med drugim vsebovati konkretno opredeljene podatke o časovnih okoliščinah obveščanja vodje tožilstva o stanju zadeve, o vsebini načrtovanih oziroma izvedenih ukrepov v zadevi ter o morebitnih ukrepih vodje tožilstva zaradi zagotavljanja učinkovitosti in enotnosti pregona.
»Dejstvo je, da obstoječa zakonodaja vsebuje številne mehanizme, ki so uzakonjeni ravno z namenom obvladovanja tovrstnih tveganj, vendar pa morajo biti v praksi tudi uporabljeni. Poročilo mora biti pripravljeno in ministrstvu posredovano do torka, 11. julija, ministrstvo pa bo odločitev o morebitnih nadaljnjih ukrepih sprejelo po preučitvi dokumentacije. Prav takšni primeri namreč krojijo podobo in vtis v javnosti o delovanju ali nedelovanju pravne države, zato ministrstvo v tej zadevi pričakuje sodelovanje in odzivnost tako pristojne tožilke in vodje specializiranega državnega tožilstva kot generalnega državnega tožilca,« so sporočili z ministrstva.
