Tiskane izdaje
Predlog novele stanovanjskega zakona, ki so ga v parlamentarni postopek vložile poslanske skupine SD, ZL in ZaAB in s katero želijo rešiti vprašanje hišniških stanovanj, najverjetneje ne bo dobil podpore na jutrišnji seji odbora za infrastrukturo.
Predlagatelji novele zakona želijo ponovno omogočiti najemnikom v hišniških stanovanjih odkup stanovanja pod enakimi pogoji, kot so jih imeli najemniki v denacionaliziranih stanovanjih. To jim je omogočila sprememba stanovanjskega zakona, ki ga je državni zbor sprejel že leta 2011, vendar jim je to pravico že po sedmih mesecih ponovno razveljavil zakon o uravnoteženju javnih financ. Zgolj šest najemnikov hišniških stanovanj je uspelo v tem času uveljaviti svoje pravice, čeprav je bilo predvideno, da bodo lahko v petih letih izpeljali predviden postopek. Predlagatelji ocenjujejo, da je še okoli 70 hišnikov, ki bi želeli odkupiti stanovanje pod ugodnimi pogoji, kar bi obremenilo proračun za dobra dva milijona evrov.
Vlada zavrača novelo
Vlada nasprotuje predlagani noveli, ker meni, da bi s tem neupravičeno izpostavili hišnike, čeprav obstaja vrsta drugih, kot so učitelji, vzgojitelji, policisti ali vojaki, ki so tudi najemniki službenih stanovanj. Vlada trdi, da je že zakon o hišnikih leta 1959 opredelil hišniška stanovanja in pravico do njih izključno zaradi opravljanja hišniških del in so ga hišniki lahko uporabljali le za čas opravljanja hišniških del. Tudi zakon o pravici na delih stavb iz leta 1976 je hišniška stanovanja uvrstil med skupne dele stavbe s pravico trajne uporabe etažnih lastnikov. Podobno je stanovanjski zakon iz leta 1991 hišniška stanovanja opredelil v večstanovanjskih blokih kot solastnino etažnih lastnikov.
Poleg tega vlada navaja, da je v času spremenjenega stanovanjskega zakona, ki je hišnikom omogočil odkup stanovanj, bilo od 64 oddanih vlog izdanih 21 pozitivnih odločb. Za uveljavitev pravice do materialne pomoči pa se je odločilo le šest hišnikov. Ostalih 15 upravičencev lahko, po zagotovilih vlade, še vedno prejmejo pomoč. Če bi se vseh 70 hišnikov odločilo za uveljavljanje predlaganih ugodnosti, bi po izračunih vlade potrebovali 2,9 milijona evrov. Nenazadnje vlada trdi, da so hišniki že po veljavni zakonodaji favorizirani v primerjavi z učitelji, cariniki in policisti, saj so upravičeni do subvencije k tržni najemnini. Ob upokojitvi pa lahko pod ugodnejšimi pogoji zaprosijo za neprofitno stanovanje.
Dve kategoriji hišnikov
Spomnimo, da je bil stanovanjski zakon spremenjen že leta 2003. Tedanja novela je imetnikom stanovanjske pravice v hišniških stanovanjih dodelila enake pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih, ni pa izenačila statusa hišnikov, ki so dobili stanovanjsko pravico po stanovanjskem zakonu iz leta 1974 in hišnikov, ki so po zakonu iz leta 1982 imeli pravico začasne uporabe hišniškega stanovanja. Za odpravo tega razlikovanja je bilo danih več pobud. Obe kategoriji hišnikov pa je izenačil šele zakon iz leta 2011, ki jim je pod določenimi pogoji omogočil ugodnejši odkup hišniških stanovanj v roku petih let. Zakon ni posegel v pravice drugih uporabnikov službenih stanovanj.
Državni svet ne podpira predloga
Novelo zakona je že obravnavala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta. Komisija ne podpira novele, ker so jih prepričali argumenti vlade, da bi z novelo kršili načelo enakosti pred zakonom, saj bi hišnike obravnavali drugače v primerjavi z ostalimi skupinami najemnikov. Po njihovem mnenju službenih stanovanj ne moremo enačiti s stanovanji, na katerih je bila pridobljena stanovanjska pravica. To bi lahko povzročilo nove zahteve za ugodnejši odkup tudi drugih službenih stanovanj. Komisija pa se zavzema, da se najemnikom hišniških stanovanj zagotovi pravica do trdnejšega najema in pravico do subvencionirane najemnine, kar pa stanovanjski zakon že zagotavlja.
SMC nasprotuje zakonu, Desus še ne ve
Predsednik odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Igor Zorčič je napovedal, da poslanci SMC ne bo podprli novele zakona. Prepričali so jih argumenti vlade. Čudi pa jih, da hišniki še niso sprožili postopka na ustavnem sodišču, saj bi lahko bil zakon o uravnoteženju javnih financ, ki je razveljavil stanovanjski zakon iz leta 2011, v nasprotju z ustavo. Tudi v poslanski skupini SD menijo, da bi v primeru zavrnitve novele, morali rešitev iskati na ustavnem sodišču. Iz poslanske skupine Desus pa so sporočili, da se bosta njihova člana odbora o podpori odločala na sami seji.
