Tiskane izdaje
Ljubljana - Število držav, ki v znak solidarnosti z Združenim kraljestvom zaradi napada v Salisburyju sodelujejo pri množičnem izgonu ruskih diplomatov, se je povečalo na šestindvajset. Slovenije, kot je znano, še vedno ni med njimi.
Koliko časa bo tako ostalo, ni jasno. Vlada bo na četrtkovi seji predvidoma obravnavala mednarodni odziv na poskus atentata nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala v Salisburyju na začetku tega meseca in najverjetneje tudi sprejela odločitev o prihodnjem ravnanju. Predstavniki vlade danes niso dajali nobenih novih informacij o tem, ali se bo Slovenija morda pridružila koaliciji 26 držav, ki so v zadnjih dveh dneh napovedale največji izgon ruskega diplomatskega in obveščevalnega osebja v zgodovini, oziroma vztrajala pri dosedanjem stališču, da je pred sprejemanjem kakršnihkoli ukrepov treba počakati na rezultate neodvisne analize vzorcev živčnega strupa, katerega žrtev je bil Skripal.
Odločitev, kot so nam zaupali neimenovani vladni viri, bo v vsakem primeru zelo politična. V predvolilnem času utegne še dodatno razburiti politično prizorišče. Predstavniki opozicije so danes pozvali k sprejetju podobnih ukrepov, kot jih je proti Rusiji sprejela zdaj že večina držav EU. Hkrati so izrazili prepričanje, da vlada z delnimi pooblastili o tako pomembni zadevi sama ne bi smela odločati, ampak da bi moral zadnjo besedo imeti parlament.
Zunanjo politiko usmerja parlament
Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je po velikonočnih praznikih napovedal sklic seje parlamentarnega telesa na temo koordiniranega izgona ruskih diplomatov iz ZDA in držav članic Evropske unije. Na sejo odbora bo povabil premiera Mira Cerarja in ga prosil, naj poslancem poroča o tem, kaj so se voditelji EU prejšnji teden o tej temi dogovorili med vrhom v Bruslju.
»Glede na šokantno vrsto napada z uporabo živčnega plina v Veliki Britaniji, ki ga je domnevno izvedla Ruska federacija, se je do danes več kot dvajset držav na to zelo ostro odzvalo, in sicer z izgonom ruskih diplomatov,« je pojasnil Horvat. Na seji OZP bodo poslanci lahko soočili različne argumente za oziroma proti izgonu diplomatov iz Slovenije. Horvat je prepričan, da Cerarjeva vlada v kondiciji, v kakršni je, »ne bi smela sprejeti prav nobene odločitve, ampak mora o tem odločati državni zbor«. Ob tem je spomnil na drugi člen zakona o zunanji politiki, v katerem piše, da zunanjo politiko države usmerja parlament, in na deklaracijo o zunanji politiki RS, v kateri piše, da je članstvo Slovenije v EU njen temeljni politični in vrednostni okvir.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Stališče stranke Nova Slovenija sicer je, da bi država morala ravnati tako kot jedrne države EU in se pridružiti izgonu ruskih diplomatov, je pojasnil Horvat. »Če spremljate izjave gospoda Tuska, je bil dogovor na ravni šefov držav takšen, da države koordinirano in usklajeno delujejo. To, kar zdaj vidimo, je usklajeno delovanje, in mislim, da bi tu Slovenija morala sodelovati.«
Premišljena zadržanost se izplača - do določene točke
Zakaj torej Slovenija čaka? Strokovnjaki za mednarodne odnose so prepričani, da zato, ker verjame, da se ji bo previdnost na koncu bolj izplačala. Hkrati deluje na predpostavki, da je njena zadržanost za zaveznice v EU in zvezi Nato za zdaj še sprejemljiva.
Prof. Ana Bojinović Fenko, predstojnica katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede univerze v Ljubljani, je prepričana, da je v ozadju slovenske odločitve o nesodelovanju pri izgonu ruskih diplomatov premišljeno delovanje. »V zunanji politiki imamo tako imenovane neodločitve, ki lahko pomenijo tri stvari: ena od teh je, da se zaradi pomanjkanja informacij zavestno odločite, da ne boste storili nič. To je normalno in tu lahko sklepamo z veliko verjetnostjo, da je to trenutno to stanje v Sloveniji,« je pojasnila profesorica. Slovenija ni odločilni akter v odnosih med Zahodom in Rusijo, hkrati tudi ni edina država, ki je bila zadržana do sodelovanja v mednarodni akciji.
»Če bi bila Slovenija edina država EU, ki ne bi sprejela ukrepov - slovenska vlada je gotovo vedela, da ne bomo edini - potem bi to bila druga zgodba. To ne bi bil nujno problem, lahko bi imeli popolnoma jasno utemeljen nacionalni interes, zakaj nekaj za našo državo ne bi bilo sprejemljivo.« Slovenija je to karto že uporabila leta 2012, ko je zaradi gospodarskih interesov blokirala uvedbo sankcij proti beloruskemu režimu.
Sloveniji trenutno pomaga tudi to, da EU ni sprejela nikakršne skupne odločitve o izgonu ruskih diplomatov. Če bo na ravni EU ali celo znotraj Nata sprejeto soglasje o tem, da bo treba nastopiti skupaj, se bo na drugačne interese Slovenije oziroma njene prijateljske odnose z Rusijo težko sklicevati, je prepričana Ana Bojinović Fenko. Toda na tej točki še nismo. Slovenija si zato z zadržanostjo še ne povzroča nobene škode. »Mogoče je celo pametno, da počaka z odzivom, če nima nobenega razloga, da bi se odzvala takoj,« je dodala. Kar Slovenijo razlikuje od veliko držav, ki so se odzvale takoj, je to, da so te na problem vedenja Rusije opozarjale že dolgo. Najbolj nazorni primeri so Ukrajina, nordijske in baltske države.
