Tiskane izdaje
Ljubljana - Nekatere poslanske skupine so se danes odzvale na ponedeljkovo dogajanje na vladi v zvezi s prodajo NLB, ko je ministrska ekipa zavrnila predlog SDH in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman, da bi poroštvo za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank prevzela država. Pričakovano se mnenja koalicijskih in opozicijskih strank razlikujejo.
Slovenija spoštuje zaveze do Bruslja glede NLB, a banke ne smemo prodati tako, da bodo slovenski davkoplačevalci znova oškodovani, je danes dejal predsednik vlade Miro Cerar. Potrdil je, da je finančna ministrica ponudila odstop in da ga ni sprejel, ker da zanj ni nobenega razloga.
»Slovenija svoje zaveze spoštuje in tudi sam kot predsednik vlade menim, da jih mora spoštovati,« je v izjavi po srečanju s predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije dejal Cerar. Pri tem je poudaril, da so »problem, ki ga imamo glede NLB« - torej zavezo Bruslju o prodaji banke - podedovali od vlade Alenke Bratušek. Ocenil je, da bil takrat »premislek o tem šibak«.
Za prodajo je pristojen SDH in vlada v pristojnosti holdinga ne sme posegati. Če bo vlada kot skupščina NLB odločala, »bo povedala svoje mnenje«, če ne bo, bo postopek vodil SDH, je dejal.»Ko spoštujemo zaveze do Bruslja, vedno znova izrazim zelo jasno pričakovanje: da ne moremo in ne smemo prodati NLB na način, ki bi spet oškodoval naše davkoplačevalce, ki so v to banko vložili ogromno sredstev, da smo jo dokapitalizirali, reševali. Zato je ta zaveza še toliko bolj boleča,« pravi Cerar.
Prodaja le v primeru dobre cene
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je podprl ravnanje vlade in dejal, da bi se morali najprej dogovoriti, ali se bomo pri že tako razmeroma nizki prodajni ceni še dodatno zavezali z garancijami za neka poroštva glede tožb hrvaških bank zaradi varčevalcev. To vprašanje bi namreč po njegovem morali razrešiti že veliko preden so zašli v to fazo. Kot je dejal, bi bila prodaja, če ne bi bilo poroštva, v redu, saj strategija naložb jasno narekuje, da mora imeti država 25 odstotkov in eno delnico ter da nihče ne sme biti večji lastnik od nje.
»V tem primeru bi bilo samo še vprašanje cene, ki mora biti čim višja, da povrnemo čim več od tistega, kar so zanjo odšteli davkoplačevalci. Ne moremo pa garantirati za nekaj, kar v osnovi ne priznavamo. NLB namreč ni tista, ki bi to morala poplačati, sicer bi že zdavnaj morala imeti za 350 milijonov evrov rezervacij,« je dejal Han
Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša je žogico usmeril na vlado, ki je lastnica banke, ob tem pa dodal, da so v njihovi stranki vedno podpirali prodajo po dobri ceni. »Če temu ne bo tako, potem je bolje banke ne prodati,« je dejal Jurša. Ob tem je dodal, da se zavedajo preteklih obljub do Bruslja, ki bi morale držati, je pa res, da bi bilo zelo nerodno, če bi zdaj komisija izpeljala tisto, kar je dogovorjeno, to je odprodajo deležev, ki so na nek način dobičkonosni.
Vlada pozablja na zavezo iz 2013
Jurša je prepričan, da se mora ministrica lotiti pogajati na novo, saj da je s prevzemom funkcije to odgovornost tudi dobila, odgovornost za morebitno prodajo po delih s strani Evropske komisije pa je spet preusmeril na odgovorne inštitucije, med njimi tudi skupščino banke, ki jo predstavlja vlada.
Povsem drugačnega mnenja pa so v NSi. Poslanec Jožef Horvat je dejal, da je sporočilo vlade zelo jasno - da ne misli resno s prodajo NLB in pozablja na zavezo iz decembra 2013, ko nam je Evropska komisija pod določenimi pogoji odobrila državno pomoč za banko.
»Takratna vlada, to pa velja tudi za to, je sprejela katalog zavez, ki vključuje privatizacijo NLB do konca leta 2017. V NSi obsojamo sedanjo držo vlade, ki zelo jasno sporoča, da imajo posamezniki tudi v njej bankomate, kjer lahko dvigajo denar brez kritja,« je dejal Horvat.
Ob tem je zavrnil nekatere pomisleke, da bi Slovenija lahko bila v tem primeru talka Hrvaške, saj vprašanje prenesenih deviznih vlog poznamo že dolgo časa, vlada pa je ravnala neodgovorno, ko je to vprašanje zdaj potegnila na plan. Tako ravnanje je tudi sporočilo celotni EU, da nismo kredibilna država, saj ne spoštujemo dogovorov.
Odziv finančne ministrice, ki je ponudila odstop, se mu zdi povsem logičen, Horvat pa je tudi prepričan, da Bruselj ne bo razprodal NLB. V njegovi stranki bodo še naprej opozarjali, da je treba banko privatizirati in pri tem poiskati bolj odgovorne lastnike. Preveč denarja so davkoplačevalci vrgli v njo in danes je v dobri kondiciji, pri sedanjem neinteresu za prodajo pa gre po njegovem le za politične interese.
