Hrvaška kaznuje slovenske ribiče brez zakonske osnove

Slovenija je sprejela zakon o evidentiranju meje s Hrvaško, Hrvaška pa takega zakona nima.

Objavljeno
14. februar 2018 20.22
Meja, Schengen, Hrvaška, arbitraža
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj

Piran – Medtem ko se hrvaški premier Andrej Plenković zaradi meje mudi v Bruslju ter ostajata Slovenija in Hrvaška vsaka na svojem bregu glede meje, prejemajo slovenski ribiči iz dneva v dan nove kazni zaradi ribarjenja v domnevno »hrvaškem morju«.

Toda hrvaška pomorska policija pošilja v Slovenijo prekrškovne naloge, ki nimajo zakonske osnove, saj Hrvaška nima zakona, ki bi določal potek meje na morju, zato ribiči zakona oziroma meje na morju ne morejo kršiti.

Slovenija je 27. novembra 2017 sprejela in 8. decembra lani objavila nov zakon o evidentiranju državne meje s Hrvaško skladno s končno razsodbo arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. To je pravna osnova za to, da Slovenija pošilja kazni hrvaškim ribičem.

Popolnoma drugačen je primer Hrvaške, ki je sprejela protiukrep v obliki pošiljanja prekrškovnih nalogov slovenskim ribičem, ne da bi imela jasen predpis, ki naj bi ga kršili slovenski ribiči. Do zdaj je hrvaška policija poslala kazni na sedem različnih naslovov – petim samostojnim ribičem in dvema podjetjema. Slovenski ribiči so po ocenah skupaj prejeli za okoli 42.000 evrov kazni. Od tega jih je največ (za okoli 25.000 evrov) prejelo podjetje Zanestra in njen lastnik, koprski ribič Silvano Radin. Toda zaplete se, ko poskušamo ugotoviti pravni temelj za takšno kaznovanje. Vprašanja smo poslali na hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, kjer nam na vprašanje, na podlagi katerega zakona, ki bi določal mejo na morju, hrvaška policija pošilja kazni v Slovenijo, niso odgovorili.

Hrvaška navaja napačno zakonsko osnovo za kazni

Na prekrškovnih nalogih je sicer napisano, da so ribiči (vsi enako) kršili določila zakonika o schengenskih mejah in hrvaškega zakona o nadzoru državne meje. Toda v navedenih členih so predpisane tehnične in splošne okoliščine prestopanja meje.



Foto: Voranc Vogel/Delo

Predpisano je, denimo, da mora kapitan sestaviti v dveh izvodih popis članov posadke in morebitnih potnikov ter ta seznam izročiti policistom, da mora dati policistom na vpogled dokumente posadke in druge podobne podrobnosti. Niti eden od omenjenih hrvaških predpisov pa ne določa poteka meje na morju.

Na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve so nam odgovorili, da je minister Karl Erjavec že večkrat poudaril, da Hrvaška nima pravne podlage za predpisovanje kazni za »nelegalen prehod državne meje«. »Ta na morju še nikoli ni bila določena in je nobena država ne more določiti enostransko. Določilo jo je šele arbitražno sodišče v razsodbi, ki je mednarodnopravno veljavni dokument, zavezujoč za obe državi.«

Neuradno smo izvedeli, da naj bi ministrstvo poslalo Hrvaški noto z zaprosilom, da pojasni, kje je meja na morju po njenem mnenju in kaj je pravna osnova za to, da bi odvetniki, ki zastopajo slovenske ribiče, lahko dobili navodila za pritožbo.

Na naše presenečenje nam je puljski odvetnik Ivica Senjak, ki zastopa slovenske ribiče, odgovoril takole: »Ne gre za zakon, ampak za 15. člen konvencije o pravu morja, po katerem teritorialno morje v zalivih, kjer vsaka država zaseda nasprotno obalo, ne more segati čez sredinsko črto. Hrvaška se po tej konvenciji sklicuje na sredinsko črto, ki jo v primeru Piranskega zaliva Hrvaška šteje za mejo na morju.«

Seveda je tudi Ivica Senjak citiral samo prvi del člena omenjene konvencije, kajti konvencija Združenih narodov predvideva tudi izjeme, ki so jih upoštevali arbitri.

Ali Juncker ustavlja Hrvaško na poti v schengen?

Neuradno smo izvedeli, da naj bi Jean Claude Juncker poskušal od Andreja Plenkovića izvedeti, kako si Hrvaška predstavlja rešitev vprašanja: ali sploh imajo kak predlog ali ga nimajo, ker si sedanja hrvaška politika tega ne želi in ne upa postaviti. Slovenija noče odstopiti od arbitražne razsodbe, čeprav je s to dobila do zdaj najslabšo rešitev za Slovenijo in celo ni uresničila obvezne predpostavke iz arbitražnega sporazuma, namreč določitve stika slovenskega z odprtim morjem. Toda vsi dogovori s Hrvaško so v več kot 26 letih padli v vodo. Dogovora mimo že doseženega arbitražnega sporazuma zato pravzaprav skoraj ne more biti.

Plenković pa je najverjetneje hotel od predsednika komisije izvedeti, ali je mislil resno, ko je zatrdil, da države z neurejenimi mejami ne bodo mogle stopati v EU. Takšno stališče bi najbrž veljalo tudi za vstop Hrvaške v schengensko območje.