Tiskane izdaje
Piran – »V takšnih razmerah je res zelo težko ribariti v slovenskem morju pred Piranom. Hrvaški policisti so me v minulih dneh večkrat ovirali pri delu s kar tremi čolni naenkrat. Ribolov postaja na ta način nevzdržen,« nam je potožil izolski kočar Mitja Sluga, ki v teh dneh edini poskuša srečo v morju pred Piranom. Hrvaški policisti so spremenili taktiko nadzora na morju, saj zdaj posredujejo s tremi čolni hkrati na enega slovenskega ribiča.
Čoln Mitje Sluga je čolniček v primerjavi s policijskimi čolni. Z globinsko kočo poskuša srečo pri muškatnih hobotnicah (folpi). Drugi (redki) kočarji počivajo ali pa lovijo v Koprskem zalivu mole in skuše, zato hrvaški policisti nimajo veliko dela s slovenskimi ribiči. Sluga je na tradicionalnih loviščih vztrajal do četrtka in obupano pojasnjuje: »Na tem območju ribarim že dolgo. Doslej zapletov nisem imel. Šele zdaj, ko je arbitražno sodišče dosodilo mejo in bi moral brezskrbno vleči kočo, se je za nas začela nočna mora. Ne vem, kako naj ravnam.« »Nisem se umaknil zaradi hrvaških policistov, ampak zaradi vročine. Zato sem sklenil za nekaj dni počakati z lovom, da vročina mine,« je dejal Sluga. »Prejšnje dni so me ustavljali vsak dan najmanj dvakrat. Ko zjutraj priplujem do sredine Piranskega zaliva, me že čakajo policijski čolni in me opozarjajo, da lovim v hrvaškem morju, čeprav sem še zmeraj v slovenskem. Pri tem se postavljajo pred moj ploveči čoln, s katerim vlečem mrežo in tako zelo motijo moje delo. Potem pripluje slovenski policijski čoln, izmenjajo si opozorila. V takšnih okoliščinah razmere za delo na morju niso več normalne,« je jezen eden zadnjih, ki kljubuje. Največji od treh hrvaških plovil (P-104 Mile Blažević Čađo) meri 24 metrov, toliko kot slovenska vojaška ladja Ankaran, preselili pa so ga iz Zadra v Umag.
Pokličemo koprskega ribiča Silvana Radina, ki je s kočo Andrea nekje pred Debelim rtičem. »Drugi ribiči ne lovimo folpov, ampak druge pelaške ribe in te se zdaj bolj zadržujejo v severnem delu Tržaškega zaliva. Prepričan sem, da bomo imeli jeseni še veliko težav. Predvsem pa, da bo arbitražna razsodba doživela enako usodo kot znameniti Sops (sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju),« trdi Radin. Slovenija je s Hrvaško sklenila devet podobnih sporazumov in dogovorov. Niti eden od teh ni zaživel v praksi. Oziroma zaživeli bi le tisti deli sporazumov, ki ustrezajo Hrvaški, tisti členi, ki njim ne ustrezajo, pa ne.
Na morju je napeto
V četrtek smo se kljub vročini, ki je pregnala večino ribičev v hlad (ali v nesporni del slovenskega morja), ob 7.45 z Alanom Železnikom iz portoroškega društva za pomorske športe Keka odpravili na morje. »Zamudili ste dobre pol ure,« nam je povedal piranski ribič (mrežar) Zlatko Novogradec, ki mreže dviguje manj kot eno miljo pred Bernardinom. Pred Crvenim vrhom (pred Savudrijsko obalo) so slovenski policisti zjutraj opozorili hrvaške ribiče, da mečejo mreže v slovenskem morju, toda prav kmalu sta se slovenskim policistom približala dva hrvaška policijska čolna. In tako je hrvaški ribič lahko v miru dvignil mreže iz slovenskega morja, medtem pa so se policisti dveh »prijateljskih« sosednjih držav, članic EU, prepričevali o tem, kdo je v čigavem morju. Vsa opozorila so ustrezno posneli in še istega dne poročali nadrejenim. Potem se je slovenski policijski čoln zasidral v bližino nove meje v zalivu (približno na treh četrtinah črte med obema obalama v zalivu), hrvaška policijska čolna pa sta zavila za Savudrijski rt. Eden preži tik pred pravo Savudrijsko valo (ta je tudi v hrvaških navtičnih pomorskih kartah vpisana s tem imenom nekaj sto metrov južneje od Piranskega zaliva), drugi pa kot bela pikica preži na nove incidenčne priložnosti kakšno miljo stran. Hrvaški varuhi »svete njihove« pa vse dogajanje nadzirajo s stolpa na rtu Savudrije, ki ga je dodobra obrambno utrdila že jugoslovanska vojska.
Ob našem potepanju na morju srečamo še dva piranska mrežarja, ki iz mreže pred Piranom pobereta nekaj kilogramov listov. Ker na tako vroč dan ribičev ni, iz zaliva odplujejo tudi slovenski policisti, toda pred Piran zapluje vojaška ladja Ankaran. Človek takoj pomisli, da gre za nenavadno slovensko okrepitev v zalivu. V resnici pa je vojaška ladja priplula v Piran le zato, ker je imela dan odprtih vrat za otroke iz ene od kolonij, ki počitnikujejo pri Piranu.
Vojaška ladja Ankaran. Foto: Matej Družnik
Z ministrstva za notranje zadeve nam na naše vprašanje odgovorijo, da je od sodbe arbitražnega sodišča do 2. avgusta slovenska pomorska policija obravnavala 55 mejnih incidentov, ko so plovila hrvaških varnostnih organov (skupaj 102-krat) ali hrvaški ribiči (skupaj 20 plovil) vpluli v slovensko morje. »Policija vsak mejni incident obravnava skladno z zakonom o nadzoru državne meje in pravilnikom za izvajanje tega zakona. O vseh incidentih obvešča ministrstvo za zunanje zadeve. V primerih, ko hrvaški ribiči lovijo v slovenskem morju, o tem obvestijo tudi ribiškega inšpektorja.« Na vprašanje, ali bi se morala slovenska policija glede na obnašanje hrvaških kolegov okrepiti z več dodatnimi plovili, pa Vesna Drole odgovori, da ima slovenska pomorska policija štiri čolne in za zdaj ne razmišlja o nakupu novih. Slovenska pomorska policija ima zdaj pet plovil. Najstarejši (»Bavčarjev«) P-111 je v okvari. Dobrih sedem metrov dolg P 89 bodo jeseni prodali. Ostala bosta dva lani kupljena devetmetrska gumenjaka in 13-metrski P- 66.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam na vprašanje o številu incidentov s Hrvati na morju odgovorijo, da jih vestno obravnavajo, vendar števila ne povedo. Trdijo, da so slovenske ribiče ščiti slovenska policija, ko jih na morju opozarja hrvaška. Pri tem upoštevajo predvsem navodilo vlade, da se do implementacije posameznih delov arbitražne sodbe ne spremeni ničesar. Na vprašanje, ali bo država slovenskim ribičem, ki ne morejo uporabljati celotnega akvatorija za ribolov (gre za 44 kvadratnih kilometrov morske površine, op. p.), priskrbela kakšno odškodnino, kdaj in kolikšno, pa nam z ministrstva odgovorijo, da bo to vprašanje obravnavano skupaj z obravnavo implementacije sporazuma. Prav tako bodo šele po implementaciji arbitražnega sporazuma obravnavali vprašanje možne prijave Hrvaške evropski komisiji in zahtevalo sankcije (prepoved prodaje hrvaških rib na evropskem trgu ali druge podobne sankcije), ker ne spoštuje evropskih predpisov in dogovorov. »Način obravnave tega vprašanja bo odvisen predvsem od odziva in ravnanja Republike Hrvaške,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič je za Dnevnik pred dnevi dejal, da je arbitražno odločitev mogoče uveljaviti v desetih letih, in sicer korak za korakom in s »počasnim simbiotičnim zlivanjem«. Nekdanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk pa je bil v Sobotni prilogi Dela prepričan, da se Sloveniji sporazumi s Hrvaško ne izplačajo: »Z vsakim novim dogovorom s Hrvati dobimo manj.«
V enem mesecu že 55 incidentov
Z ministrstva za notranje zadeve nam na naše vprašanje odgovorijo, da je od sodbe arbitražnega sodišča do 2. avgusta slovenska pomorska policija obravnavala 55 mejnih incidentov, ko so plovila hrvaških varnostnih organov (skupaj 102-krat) ali hrvaški ribiči (skupaj 20 plovil) vpluli v slovensko morje. »Policija vsak mejni incident obravnava skladno z zakonom o nadzoru državne meje in pravilnikom za izvajanje tega zakona. O vseh incidentih obvešča ministrstvo za zunanje zadeve. V primerih, ko hrvaški ribiči lovijo v slovenskem morju, o tem obvestijo tudi ribiškega inšpektorja.« Na vprašanje, ali bi se morala slovenska policija glede na obnašanje hrvaških kolegov okrepiti z več dodatnimi plovili, pa Vesna Drole odgovori, da ima slovenska pomorska policija štiri čolne in za zdaj ne razmišlja o nakupu novih. Slovenska pomorska policija ima zdaj pet plovil. Najstarejši (»Bavčarjev«) P-111 je v okvari. Dobrih sedem metrov dolg P 89 bodo jeseni prodali. Ostala bosta dva lani kupljena devetmetrska gumenjaka in 13-metrski P- 66.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nam na vprašanje o številu incidentov s Hrvati na morju odgovorijo, da jih vestno obravnavajo, vendar števila ne povedo. Trdijo, da so slovenske ribiče ščiti slovenska policija, ko jih na morju opozarja hrvaška. Pri tem upoštevajo predvsem navodilo vlade, da se do implementacije posameznih delov arbitražne sodbe ne spremeni ničesar. Na vprašanje, ali bo država slovenskim ribičem, ki ne morejo uporabljati celotnega akvatorija za ribolov (gre za 44 kvadratnih kilometrov morske površine, op. p.), priskrbela kakšno odškodnino, kdaj in kolikšno, pa nam z ministrstva odgovorijo, da bo to vprašanje obravnavano skupaj z obravnavo implementacije sporazuma. Prav tako bodo šele po implementaciji arbitražnega sporazuma obravnavali vprašanje možne prijave Hrvaške evropski komisiji in zahtevalo sankcije (prepoved prodaje hrvaških rib na evropskem trgu ali druge podobne sankcije), ker ne spoštuje evropskih predpisov in dogovorov. »Način obravnave tega vprašanja bo odvisen predvsem od odziva in ravnanja Republike Hrvaške,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Strokovnjak za mednarodne odnose Boštjan Udovič je za Dnevnik pred dnevi dejal, da je arbitražno odločitev mogoče uveljaviti v desetih letih, in sicer korak za korakom in s »počasnim simbiotičnim zlivanjem«. Nekdanji slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk pa je bil v Sobotni prilogi Dela prepričan, da se Sloveniji sporazumi s Hrvaško ne izplačajo: »Z vsakim novim dogovorom s Hrvati dobimo manj.«
